lastninska pravica na nepremičnini – obnova stanovanjske hiše – sprememba identitete nepremičnine – nova stvar – prekluzija – prepozno predloženi dokaz – načelo materialne resnice
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ko ni upoštevalo posnetkov aerosnemanja, saj so bili predloženi po prvem naroku za glavno obravnavo, tožena stranka pa tudi ni izkazala, zakaj posnetkov ni mogla pridobiti in predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo (286. člen ZPP). Ravnanje sodišča, ki brez upravičenega razloga upošteva prepozne navedbe in dokaze strank, pomeni bistveno kršitev postopka. Naknadno navajanje dejstev in dokazov omogoča le pogoj nekrivde, ki pa je tožena stranka niti ne uveljavlja. Zato tožena stranka prekluzije glede navajanja dokazov ne more obiti s sklicevanjem na materialno resnico.
navedba napačnega sodišča - nevednost vložnika - očitna pomota vložnika - vloga, vezana na rok
O očitni pomoti lahko govorimo, ko je na sami vlogi napisano pravilno sodišče, napačno pa je na pisemski ovojnici naveden naslov sodišča in gre za tako imenovani lapsus.
nepravilnosti pri opravljanju izvršbe – zahteva za odpravo nepravilnosti – pravni interes za pritožbo – namen odprave nepravilnosti
Sodišče je sicer ugodilo zahtevi udeleženca za odpravo nepravilnosti v izvršbi in odredilo vrnitev zarubljenih predmetov, kar je upniku v škodo, vendar pa so bili zarubljeni predmeti v trenutku odločanja o pritožbi že vrnjeni udeležencu in izvršba na premičnine ustavljena zaradi upnikovega umika predloga za izvršbo s tem izvršilnim sredstvom. To pomeni, da se premičninska izvršba ne bo nadaljevala in upnik iz zarubljenih (in že vrnjenih) predmetov ne bo poplačan, zato tudi z morebitno ugoditvijo pritožbi in spremembo odločitve svojega pravnega položaja v tem pritožbenem postopku ne more izboljšati in posledično za pritožbo nima pravnega interesa.
Premičnine, v zvezi s katerim je bila podana zahteva udeleženca za odpravo nepravilnosti, so bile že vrnjene udeležencu, izvršba na premičnine pa je bila zaradi upnikovega umika predloga za izvršbo že ustavljena in se ne bo nadaljevala. Namen zahteve za odpravo nepravilnosti, ki je predvsem v zagotovitvi pravilnega nadaljnjega teka izvršilnega postopka, je bil zaradi vrnitve zarubljenih predmetov že dosežen na drugačen način.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – pravica radiodifuzne retransmisije – kabelska retransmisija – avdiovizualna dela – male glasbene pravice – avtorski honorar – višina avtorskega nadomestila – višina tarife – običajno nadomestilo – minimalni avtorski honorar – skupni sporazum – Pravilnik 1998 – Memorandum – tarifni sporazum – začasna tarifa
Res je Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-165/03-18 z dne 15. 12. 2005 razveljavilo prvi odstavek poglavja II-javno oddajanje – tarife, ker je ugotovilo, da so v njem predpisana merila za določitev višine avtorskega honorarja za javno radiodifuzijo, presplošna. V ostalem delu II poglavja (drugi in tretji odstavek) pa tarifa ni bila razveljavljena, zato je prvostopenjsko sodišče kot veljavno in dovolj določno ter primerno za izračun avtorskega nadomestila uporabilo določbo 7. točke drugega odstavka tega poglavja tarife, ki določa minimalen avtorski honorar za kabelsko retransmisijo v višini 42,00 SIT oziroma sedaj 0,175 EUR po naročniku mesečno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081238
OZ člen 964, 964/1, 965, 965/2. ZOdv člen 9.
odškodninska odgovornost odvetnika - zavarovanje poklicne odgovornosti - zavarovalno kritje - zavarovalni primer - nastanek zavarovalnega primera - izbris odvetnika iz imenika odvetnikov - hipotetična presoja posledice nepristopa odvetnika na narok - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravno priznana škoda - izključitev zavarovalnega kritja zaradi naklepnega ravnanja odvetnika
Za nastanek zavarovalnega primera morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer, da vzrok škode (strokovna napaka odvetnika) nastane v času trajanja zavarovanja in da je zahtevek postavljen v času trajanja zavarovanja (gre za t. i. teorijo uveljavljanja zahtevkov).
V obravnavani zadevi 5. 5. 2009 zamudna sodba ni bila izdana, zato učinek Ustavne odločbe o razveljavitvi dela zakona ni relevanten. Relevanten pa je pri hipotetičnem sklepanju, ali bi sodišče izdalo zamudno sodbo na podlagi zakonske določbe, ki ni v skladu z Ustavo RS. Sodišče prve stopnje zato pri hipotetični presoji ni pravilno upoštevalo dejstva, da je bil drugi odstavek 282. člena ZPP razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010. Škoda, ki jo je sodišče prve stopnje utemeljevalo na neizdani zamudni sodbi, zato ne more biti pravno priznana, saj temelji na neustavni in že razveljavljeni odločbi ZPP.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081253
ZIL člen 47, 47/1. ZPP člen 205.
pravice iz blagovne znamke – prekinitev pravdnega postopka
Prekinitev pravdnega postopka zaradi kršitve pravic iz blagovne znamke na zahtevo (zatrjevanega) kršitelja tja do pravnomočnosti pravde na izbris registrirane blagovne znamke, bi pomenila popolno izvotlitev pravic, ki jih daje imetnikom blagovna znamka.
izselitev in izpraznitev stanovanja – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – pravica do sklenitve najemne pogodbe – možnost izjave o predlogu za prekinitev postopka – kršitev načela kontradiktornosti
Prekinitev postopka je bila sprožena na pobudo tožene stranke. O tem predlogu se tožeča stranka ni imela možnosti izjaviti, saj navaja, da bi sodišče samo lahko rešilo predhodno vprašanje ali zadevi združilo zaradi načela ekonomičnosti.
dedni naslov – pisna oporoka pred pričami – oporočno dedovanje – nujni delež – nujni dediči – kdo so nujni dediči
V obravnavanem primeru gre za oporočno dedovanje. To pa je lahko omejeno le z ustanovo nujnega deleža. Oporočitelj namreč ne more razpolagati z delom svojega premoženja, če obstajajo določene osebe iz kroga zakonitih dedičev, ki jim gre po pravu ta del zapustnikovega premoženja. Del zapustnikovega premoženja, ki ga morajo dobiti te osebe, je nujni delež.
predlog za odlog plačila sodne takse – res iudicata – ne bis in idem – zavrženje predloga
Obravnavanje predloga za odlog plačila sodne takse po že pravnomočni odločitvi o delni oprostitvi plačila sodne takse ter dovolitvi obročnega plačila zmanjšanega obsega plačila sodne takse.
Na podlagi nespornih dejstev bi sodišče prve stopnje moralo sámo (oz. samo) ugotoviti, da bi v primeru, da se dolžnik ne bi odpovedal dedovanju, prišlo do oporočnega dedovanja in bi nujni dedni delež toženca (ki predstavlja polovico dednega deleža, ki bi mu šel po zakonu) predstavljal ¼ zapuščine, dedni delež dolžnika pa ¾ zapuščine. Glede na vrednost zapuščine bi dedni delež dolžnika A. A. vrednostno znašal 44.250,00 EUR, kar je bistveno več, kot pa je za odpoved premoženju v tej vrednosti prejel. Objektivni pogoj oškodovanja upnikov je torej na dlani.
ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0081667
OZ člen 6, 6/2, 239, 768, 768/1. ZOR člen 1069 – 1071.
odvetniška odgovornost – poklicna skrbnost – zastopanje v izvršilnem postopku – možnosti za uspeh
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je toženkina zavarovanka (stranska intervenientka) opustila predpisano poklicno skrbnost pri zastopanju tožnika v izvršilnem postopku, ki ga je zoper njega začela banka, s katero je bil v kreditnem razmerju. Ker pa se je po izvedenem dokaznem postopku lahko zanesljivo prepričalo, da tožnik v sodnem sporu z banko tako ali drugače ne bi uspel, je pravilno zaključilo, da toženkina odškodninska odgovornost ni podana.
izvršba na denarno terjatev dolžnika do dolžnikovega dolžnika - rubež terjatve - prenos v izterjavo - obseg rubeža terjatve - rubež nezapadlih terjatev - najemnina
Predmet rubeža in prenosa so lahko tudi nezapadle terjatve. To je mogoče sklepati iz prvega odstavka 120. člena ZIZ, ki s prenosom terjatve v izterjavo daje upniku pravico zahtevati od dolžnikovega dolžnika izplačilo zneska, ki je naveden v sklepu o prenosu, če je ta znesek zapadel. Upnik je v predlogu z dne 11. 3. 2015 navedel in opredelil, za katero denarno terjatev dolžnika do dolžnikovega dolžnika gre (denarno terjatev dolžnika, ki jo ima do tretjega po Najemni pogodbi z dne 15. 11. 2013, dodatku št. 1 z dne 18. 12. 2013 ter št. 2 z dne 5. 9. 2014, predložil je pogodbo in dodatka, iz katerih izhaja terjatev in njena višina, prav tako je opredelil višino svoje terjatve, za poplačilo katere je predlagal nadaljevanje izvršbe s tem sredstvom izvršbe in na ta predmet izvršbe ter tako izpolnil vse zahteve za izdajo sklepa o prenosu).
Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da so prehodi za pešce (in tudi parkirišča) v garažni hiši zgrajeni v skladu s standardi, gradbenim in uporabnim dovoljenjem. Prehod za pešce, na katerem je prišlo do škodnega dogodka, spada v razred zelo varnih. V času škodnega dogodka se je čiščenje tal v garažni hiši izvajalo s sekcijskim pometanjem parkirne hiše, ki je bilo v celoti opravljeno v petih dneh, površine pa so se tudi dnevno pregledovale pred pričetkom obratovanja. S tem je toženka zadostila dolžnemu ravnanju oziroma standardu skrbnosti dobrega strokovnjaka. Od toženke bi bilo pretirano zahtevati, da po začetku obratovanja izvaja še kontrolne obhode.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0080208
ZPP člen 154, 154/2. ZNP člen 12, 118, 118/3. ZZZDR člen 59, 59/1.
skupno premoženje zakoncev – deleži na skupnem premoženju – delitev skupnega premoženja – določitev solastniških deležev – stroški postopka
Določitev solastninskih deležev zakoncev na posamezni stvari iz njunega skupnega premoženja ni dopustna prej, dokler ni jasen obseg celotnega skupnega premoženja in deležev zakoncev na tem premoženju.
verodostojna listina - menica - ugovor - menični ugovor - ugovorni razlog - plačilo dolga - ugovor avalista - avalist - menični porok - obrazložen ugovor
Trditev o neobstoju dolga zaradi njegovega plačila je ugovorni razlog, ki ga lahko uveljavljata tudi drugi in tretji dolžnik kot menična poroka in ne le prvi dolžnik kot izdajatelj menice.
Vročanje v tujino poleg ZPP ureja kot lex specialis Haaška konvencija o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini, z dne 15. 11. 1965. V državah članicah EU pa ureja vročanje Uredba sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. 5. 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (Uredba sveta ES).
V obravnavanem primeru Escrow pogodba z dne 24. 12. 2009 ne vsebuje določb o (prenehanju) tožnikove obveznosti. To pa pomeni, da je tožnik za sprejeto obveznost kot sodolžnik še naprej odgovarjal tako, kot se je zavezal s Pogodbo o pristopu k dolgu z dne 24. 7. 2008 in Escrow pogodbo z dne 27. 8. 2008. Gre za položaj iz drugega odstavka 395. člena in ne za položaj iz prvega odstavka 398. člena OZ. S sklenitvijo novih pogodb o zavarovanju, ki niso izrecno določale, da se z njimi nadomešča zavarovanje, h kateremu se je kot sodolžnik zavezal tožnik oziroma niso določale, da zaradi njih zavarovanje tožeče stranke preneha, tožnikova obveznost ni prenehala.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka – plačilo sodne takse – upravičen razlog za zamudo – sesutje računalniškega sistema
Pritožnici se je pred iztekom roka za plačilo sodne takse za pritožbo „sesul“ računalniški sistem, zato je sodno takso prek spleta plačala dva dni po njenem izteku. Verjeti je, da družba gotovinsko ne posluje, a splošno znano je, da poleg navedenih obstajajo še drugačni načini plačil, npr. ustni/osebni nalog banki za elektronsko plačilo. Zakaj pritožnica predzadnji (ko se je pokvaril računalnik) in zadnji dan roka plačila ne bi mogla izvesti na tak način, v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni navedla. Tak predlog je torej očitno neutemeljen.
sklenitev pogodbe – prava volja strank – neobstoječ pravni posel – vrnitveni zahtevek – rei vindicatio – tožba lastnika za izročitev stvari v posest – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Navkljub zapisu v pogodbi se prava volja nobene od pogodbenih strank ni nanašala na celotno parcelo oziroma tudi na sporni del parcele severno od cipres. V tem delu je šlo za neobstoječ pravni posel.
Dejanska pogodbena volja obeh strank glede predmeta obveznosti v času sklenitve pogodbe se je razlikovala od v pogodbi zapisane. V delu, v katerem obstaja razlika in glede česar volje ni bilo, pogodba ni nastala.
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo velja za pravice, ki so tam vpisane, v konkretnem primeru to, da je tožnik kupoval od pravega lastnika. Kaj in koliko je kupil, pa je stvar njune svobodne pogodbene volje.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080202
SPZ člen 95, 95/2, 96, 96/1. OZ člen 190, 198. ZPP člen 337, 337/1.
uporaba solastne stvari – stanovanje – pravni položaj nedobrovernega posestnika – neupravičena pridobitev – uporabnina
Toženec ni imel pravice do izključne uporabe stanovanja, zato je dolžan plačati tožnici uporabnino (kot stvarnopravno reparacijo), sorazmerno njenemu takratnemu polovičnemu deležu na stanovanju.