Ugovor je toženka utemeljevala na tretjem odstavku 153. člena OZ, po katerem je imetnik deloma prost odgovornosti, če je oškodovanec prispeval k nastanku škode (in ne na drugem odstavku 153. člena OZ, po katerem je imetnik stvari prost odgovornosti, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca ali koga tretjega, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti).
Za to presojo pa ni odločilno, ali je bilo oškodovančevo ravnanje nepričakovano in nepreprečljivo, ampak je odločilno tehtanje med stopnjo povečane nevarnosti in morebitnimi neskrbnimi ravnanji oziroma opustitvami obratovalca ter oškodovanca, ki so v pravnorelevantni vzročni zvezi z nastankom škode. Pritožba utemeljeno opozarja, da je bila tudi tožnica dolžna skrbeti za lastno varnost in opravljati delo tako, da ni ogrozila lastnega zdravja (drugi odstavek 12. člena ZVZD-1).
ugovor pobotanja - procesno pobotanje - medsebojno pobotanje zahtevkov strank - pravdni stroški - odločitev o stroških - uspeh strank - sorazmerno majhen uspeh - pretežna zavrnitev zahtevka
Sodišče je v sporu moralo odločati o dveh zahtevkih, tožeče in tožene stranke, zato je odločitev o stroških postopka odvisna od uspeha vsake od strank glede njenega zahtevka.
Uporabo tretjega odstavka 154. člena ZPP bi terjal le takšen sorazmerno majhen uspeh tožeče stranke, ki bi bil posledica pretežne zavrnitve njenega zahtevka kot edinega postavljenega zahtevka v pravdi, ki bi se v pretežni meri izkazal za neutemeljenega sam po sebi in ne kot posledica medsebojnega pobotanja zahtevkov obeh pravdnih strank.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 17, 231. OZ člen 20, 20/1, 20/2, 20/3.
začetek postopka osebnega stečaja – insolventnost – nasprotne terjatve – pobot – pravica do izjave – pogajanja – neupravičen odstop od pogajanj – procesna legitimacija upnika – višina terjatve
Bistveni identifikacijski podatki o dolžniku so predvsem ime, priimek in rojstni datum, seveda tudi EMŠO in davčna številka. Stranka sodnega postopka ima pravico biti slišana, kar pomeni, da je treba upoštevati njene relevantne trditve. Če sodišče ugotovi, da niso utemeljene, pa zato ni prizadeta ne njena pravica do izjave ne njena pravica, da sodišče presodi relevantne trditve. S tem, ko sodišče prve stopnje dolžnika ni zaslišalo, ni bila kršena njegova pravica do izjave.
Dolžnik ni izkazal, da bi se upnik pogajal, ne da bi imel namen skleniti pogodbo ali da bi neupravičeno odstopil od pogajanj; le v tem primeru lahko druga stranka zahteva povračilo škode. Vendar pa tudi v tem primeru pravno upoštevno škodo lahko predstavljalo le stroški pogajanj, ne pa znesek, ki bi bil prejet na podlagi pogodbe, do sklenitve katere naj bi pripeljala pogajanja.
Za odločitev o procesni legitimaciji upnika ni pomemben točen znesek terjatve upnika, prav tako pa se ni izkazal za pomembnega niti v zvezi z uveljavljeno insolventnostjo, na katero ta razlika niti ne more vplivati. Točen znesek upnikove terjatve se bo ugotavljal v postopku preizkusa terjatev.
postopek poenostavljene prisilne poravnave - procesne ovire za vodenje postopka - odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - obseg preverjanja ob začetku postopka - preizkus terjatev - preverjanje finančnega položaja dolžnika
V postopku poenostavljene prisilne poravnave sodišče preverja zgolj obstoj ovir za vodenje tega postopka iz 221.c člena ZFPPIPP in ali je dolžnik predložil vse potrebne listine iz prvega odstavka 221.d člena ZFPPIPP. Terjatev pa ne preverja niti se ta v tem postopku ne preizkušajo.
Prav tako tudi ni naloga sodišča, da bi preverjalo, ali predložene listine resnično in pošteno prikazujejo dolžnikov finančni položaj in poslovanje - tega niti ne sme preverjati.
zamudna sodba – sklepčnost – ugotovitev lastninske pravice - razlastitev
1. Iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja zatrjevana pravna posledica - tožnica je lastnica nepremičnin, ki so predmet tožbenega zahtevka. V času, ko je tekel postopek razlastitve, je v Italiji veljal zakon, ki je urejal razlastitev. Na podlagi Zakona 2359 je bil izdan Kraljevi dekret dne 7.7.1932, razglašena je bila javna korist glede določenih nepremičnin. Država se je z lastnikom, razlaščencem I.T. dogovorila glede odškodnine, in nepremičnine vzela v posest. Zatem je na podlagi Zakona 2359 izdala odločbo o dokončni zaposedbi nepremičnin. S to odločbo je država pridobila v last zemljišča, ki so bila razlaščena.
2. Tožeča stranka je zadostila svojemu trditvenemu bremenu, saj je pojasnila, da so sporne nepremičnine (del nepremičnin toženke) v njeni posesti, na njih stojijo določeni objekti, kar je tudi navzven vidno. S temi tožbenimi navedbami je tožeča stranka domnevo dobre vere omajala, na toženi stranki je bilo, da bi v postopku pojasnila, da za omejitve oz. posest tožeče stranke na delu njenih nepremičnin ni vedela.
STEČAJNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079643
ZGD-1 člen 401, 402, 402/1, 402/1-3, 403, 403/3, 404, 404/2, 521, 521/1, 521/1-7, 522, 528, 528/2. ZFPPIPP člen 6, 242, 419, 421, 422. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek prisilnega prenehanja - prisilna likvidacija - postopek odločanja o začetku prisilne likvidacije - začetek postopka po uradni dolžnosti - družbenik kot pritožnik - stranka postopka prisilne likvidacije - sklep o začetku postopka prisilne likvidacije - pritožba zoper sklep o začetku postopka prisilne likvidacije - prenehanje družbe z omejeno odgovornostjo - družba z enim družbenikom - nedelovanje poslovodstva - obrazložitev sklepa o začetku postopka prisilne likvidacije - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nemogoč preizkus sodne odločbe - sklep registrskega sodišča - poslovanje brez poslovodje - odločanje o imenovanju poslovodje - odločanje v obliki sklepa - knjiga sklepov
V postopku prisilne likvidacije je treba upoštevati posebno naravo tega postopka, ki se začne po uradni dolžnosti. Zato se na podlagi 419. člena ZFPPIPP uporabljajo pravila postopka, ki so določena v 6. poglavju. Ta nima določb o predhodnem postopku in tudi ne določa smiselne uporabe pravil o predhodnem postopku za postopek prisilne likvidacije.
Edina družbenica kot stranka postopka prisilne likvidacije ima možnost proti sklepu o začetku postopka likvidacije vložiti pritožbo in v njej uveljavljati razloge v zvezi z obstojem pogojev za začetek prisilne likvidacije.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo, da dolžnikovo poslovodstvo ni delovalo več kot šest mesecev, pri tem pa se je sklicevalo na sklep z dne 2. 6. 2016, iz katerega izhaja, da je sodišče po stanju sodnega registra ugotovilo, da poslovodstvo ne deluje od 13. 11. 2015 dalje. Sklep registrskega sodišča je šteti za obvestilo sodišču (natančneje: sodniku), pristojnemu za izvedbo postopka prisilne likvidacije. V tem sklepu je navedeno, od kdaj naprej v sodnem registru pri dolžniku ni več vpisano poslovodstvo. Sklep in prejeto obvestilo sta sestavni del obrazložitve izpodbijanega sklepa, zato je obrazložitev zadostna; minimalna, a vendar zadostna.
Zakonski dejanski stan prenehanja družbe z omejeno odgovornostjo je nedelovanje poslovodstva več kot šest mesecev. Družba torej preneha, (i) če ima poslovodstvo, pa to ne deluje, (ii) ali če le-tega sploh nima.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0079651
OZ člen 125, 125/1. SPZ člen 115.
spor majhne vrednosti - stroški obratovanja - stroški dobave toplotne energije - poslovna stavba - najem poslovnega prostora - relativnost obligacijskih razmerij - zavezanec za plačilo stroškov - pasivna legitimacija - lastnik poslovnega prostora
Plačilo stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja poslovne stavbe po zakonu bremeni zgolj lastnika.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - nedovoljen dokaz - načelo sorazmernosti
Kljub odločbi z dne 3. 7. 2014, št. U-I-65/13, s katero je to razveljavilo določbe 162. do 169. člena ZEKom-1 o hrambi prometnih in lokacijskih podatkov za namene kazenskega postopka, Ustavno sodišče ni poseglo v določbo 149.b člena ZKP. Zato tudi po uveljavitvi citirane ustavne odločbe ni ovir za pridobivanje prometnih podatkov od operaterja komunikacijskih storitev na podlagi 149.b člena ZKP in v zvezi z določbo 143. člen ZKP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0072603
OZ člen 69, 74, 80, 81. ZGD-1 člen 33, 33/1.
zavarovalna pogodba – podpis zavarovalne pogodbe – pooblaščena oseba – pooblastilo za sklepanje poslov – pooblastitev – možnost zastopanja – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme glede dejstva, da zavarovalne police ni podpisala oseba, ki je pri toženi stranki imela pooblastilo za sklenitev take pogodbe, je na toženi stranki.
Sodišče v primeru podaje izjave o pripoznavi izda ugodilno sodbo, ne da bi presojalo dejansko stanje ali uporabo materialnega prava. Gre namreč za brezpogojno priznanje tožene stranke, da je dolžna izpolniti tožbeni zahtevek tako, kot se glasi.
Razlaga oziroma analiza, zakaj pripoznava ne nasprotuje določilom tretjega odstavka 3. člena ZPP ni potrebna. Potrebna bi bila le v nasprotnem primeru, ko bi moralo sodišče iz tega razloga pripoznavo zavrniti.
Dejstvo potrditve poenostavljene prisilne poravnave je nastalo šele po izdaji izpodbijane sodbe na podlagi pripoznave, zato ga v tem postopku ni dovoljeno uveljaviti.
OZ člen 561, 561/2, 561/3, 562, 562/1. ZPP člen 44, 44/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - aleatorna narava - opredelitev vrednosti spornega predmeta
Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju ni bistveno, kakšen je zapisan obseg obveznosti, saj se vrednost dajatev v pogodbi o dosmrtnem preživljanju že po naravi stvari glede na zaupnost razmerja ne da neposredno odraziti v denarju. Gre za aleatorno pogodbo, pri kateri je vrednost izpolnitve preživljalca v vsakem primeru (poleg trajanja preživljančevega življenja) odvisna od preživljančevega telesnega in duševnega zdravstvenega stanja in s tem njegovih potreb.
Določitev vrednosti spornega predmeta v tožbi, ki je pomembna zaradi določitve stvarne pristojnosti sodišča in pravice do revizije, ne more imeti nobenega vpliva na presojo, ali je bila med strankama sklenjena neodplačna ali odplačna pogodba.
V času začetka teka priposestvovalne dobe (leta 1910) so veljala pravna pravila Občega državljanskega zakonika (v nadaljevanju: ODZ), saj je to ozemlje spadalo pod Habsburško cesarstvo. Po razpadu habsburškega cesarstva, pa je avstrijski ODZ ostal v veljavi v jugoslovanskem delu Slovenije. Na Primorskem, ki je bila priključena Kraljevini Italiji, pa je bil ODZ nadomeščen z italijanskim pravom, to je Codice civile iz leta 1865 (v nadaljevanju: CC). Torej je za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka potrebno uporabiti določbe CC in ne ODZ, kot je to storilo sodišče.
ZSKZDČEU-1 člen 186, 186-6, 192, 192/5. ZP-1 člen 52.
priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa države izdaje - omejitev priznanja in izvršitve - zastaranje izvršitve sankcije po pravu države izdajateljice
Pristojni organ v državi izvršiteljici priznanje ali izvršbo odločbe zavrne, če je izvršba odločbe po pravu države izvršiteljice zastarala in se odločba nanaša na dejanja, za katera je ta država pristojna po svojem notranjem pravu. Iz navedenih določb izhaja, da sodišče v postopku priznanja odločbe pristojnega organa države izdaje presoja le zastaranje izvršitev sankcije po domačem pravu, saj pri tem izhaja iz načela zaupanja in vzajemnega priznavanja. Če je bilo dejanje storjeno zunaj ozemlja države izdaje in bi se zanj lahko uporabilo pravo Republike Slovenije, se znesek, v katerega je treba poseči z izvršbo, zniža na najvišjo mero, ki je za istovrstno dejanje dopustna po predpisih Republike Slovenije. Za prekršek, kot ga je storil storilec in za katerega je bil spoznan za odgovornega, je predpisana globa v razponu od 450,00 do 2.000,00 EUR. Ker bi za odločanje o storilčevi odgovornosti za prekršek v Republiki Sloveniji bil pristojen prekrškovni organ, ta pa bi glede na omejitev iz 52. člena ZP-1 storilcu lahko za vsak prekršek določil le najnižjo predpisano globo, to je 450,00 EUR, bi ob upoštevanju predpisov veljavnih v Republiki Sloveniji, storilcu za tak prekršek v Republiki Sloveniji lahko bila izrečena enotna globa v višini 2.250,00 EUR.
odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – novela ZFPPIPP-G – retroaktivni poseg v pričakovane pravice – ponoven predlog za odpust obveznosti
Že pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-G je pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni bilo izbrisano, predstavljala oviro za odpust obveznosti, zaradi česar ga dolžnik (ob vloženem ugovoru proti odpustu obveznosti) ni mogel doseči. Zato s spremenjenim četrtim odstavkom 407. člena ZFPPIPP, ki je stopil v veljavo z uveljavitvijo novele ZFPPIPP-G, ni prišlo do retroaktivnega posega v dolžnikov pravni položaj oziroma v njegove pričakovane pravice. Odpusta obveznosti, do katerega pride s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti, dolžnik še ni dosegel, zato v pridobljene pravice zakon že iz tega razloga ni posegel.
Dolžnik lahko, ne glede na pravnomočni sklep o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti, tega do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja ponovno vloži. To velja v primeru, ko so tekom postopka osebnega stečaja izpolnjeni pogoji za izbris pravnomočne obsodbe iz kazenske evidence oziroma ob upoštevanju pogojev iz drugega odstavka 400. člena ZFPPIPP.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004631
ZP-1 člen 2, 202d, 202d/4. ZP-1J člen 45.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - sprememba zakona - procesna predpostavka - procesne določbe - uporaba milejšega predpisa
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1J), ki je pričel veljati 6. 11. 2016, v prehodnih določbah glede začetka uporabe spremenjenega 202.d člena ZP-1 ni predvidel nobenih posebnih pravil, ki bi jih vezal na izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma na vložitev predloga za odlog izvršbe. V kolikor novela zakona v prehodnih določbah ne določi nič posebnega glede uporabe določenega člena spremenjenega zakona, velja, da sodišče uporabi tisti zakon, ki velja v času izdaje odločbe sodišča. Neutemeljeno je tudi sklicevanje na pravila o uporabi milejšega predpisa, saj se ta pravila nanašajo na materialne določbe ZP-1, določba četrtega odstavka 202. d člena ZP-1 pa je po mnenju pritožbenega sodišča procesne narave, saj določa procesno predpostavko za dovoljenost predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - pogoji za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - overjen podpis prodajalca na kopiji listine
Kopija listine (Kupoprodajna pogodba o prodaji stanovanja št. 8 z dne 1.1.1990), katere vzpostavitev predlagatelj zahteva ne ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice, saj podpis prodajalca na listini, katere vzpostavitev predlagatelj zahteva, ni overjen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta
V sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je podana iz organizacijskega razloga, sodišče presoja le, ali je delodajalec res ukinil določeno delovno mesto in ali je preostale naloge prenesel na druge zaposlene oz. pogodbene partnerje (zunanje izvajalce). Ne sme pa se sodišče spuščati v poslovne odločitve delodajalca, ne sme torej presojati npr. smiselnosti reorganizacije delovnega procesa.
Sodišče prve stopnje bi moralo preveriti, ali je tožena stranka naloge, ki jih je opravljal tožnik na delovnem mestu senior cenilec škod, res prenesla na pogodbenega partnerja in na druge zaposlene. Dopustno je v tovrstnih primerih preveriti, ali ni bila izvedena reorganizacija le navidezna, kar trdi tožnik, ko navaja, da je tožena stranka po podani odpovedi zaposlila nova dva delavca, ki naj bi dejansko prevzela tožnikovo delo. Pri tem ne zadostuje, da je sodišče prve stopnje preverilo le, ali se delovno mesto, za katerega sta imela novo zaposlena delavca sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, formalno razlikuje od ukinjenega delovnega mesta, ki ga je zasedal tožnik. Preveriti bi moralo tudi, ali sta novo zaposlena delavca dejansko opravljala delo, ki ga je prej opravljal tožnik in v ta namen izvesti tudi predlagane dokaze.
ZPP člen 258, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1, 480.
spor majhne vrednosti - kršitev načela obojestranskega zaslišanja - nedopustnost pritožbenega razloga relativne bistvene kršitve določb postopka
Kršitev načela obojestranskega zaslišanja, če do nje pride (če niso podane izjeme iz 258. člena ZPP), lahko predstavlja absolutno ali relativno kršitev določb postopka, odvisno od tega, katera stranka je dokaz z zaslišanjem strank(e) predlagala. Če sodišče brez upravičenega razloga ne zasliši stranke, ki je predlagala svoje zaslišanje, gre za kršitev pravice te stranke do izvedbe predlaganega dokaza, ki je sestavni del pravice do izjavljanja v postopku, torej za procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V obravnavani zadevi toženka zaslišanja svojega zakonitega zastopnika niti ni predlagala, v zvezi z „umikom računa“ je podala (le) trditve, da je bilo tako dogovorjeno, tako da zatrjevana procesna kršitev v nobenem primeru, tudi, če bi sodišče prve stopnje narok opravilo in zaslišalo (le) zakonitega zastopnika tožnice, ne bi bila podana. V tem primeru bo kvečjemu lahko bila podana relativna bistvena kršitev določb postopka - kršitev določbe 258. člena ZPP (da ni podana z zakonom predpisana izjema, da se zasliši le ena stranka), vendar pa očitek takšne procesne kršitve v postopkih sporov majhne vrednosti ni dopusten (prvi odstavek 458. v zvezi s 480. členom ZPP). Enako velja za pritožbeni očitek kršitve 8. člena ZPP.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4. ZST-1C člen 25. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3.
sodna taksa za redni postopek – oprostitev – delna oprostitev – odlog plačila – sodne takse – nelikvidnost tožnika – premoženjsko stanje – procesna predpostavka za meritorno obravnavanje
Nelikvidnost stranke ne more biti edini kriterij za (delno) oprostitev plačila sodne takse, zato pa je v takem primeru na mestu odlog plačila.
S tem, ko je prvostopenjsko sodišče na podlagi po tožeči stranki predloženih podatkov o njenem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju presodilo, da njeno premoženjsko stanje ne utemeljuje (delne) oprostitve plačila sodne takse, zato tožeči stranki ni odvzelo pravice do sodnega varstva.