• Najdi
  • <<
  • <
  • 21
  • od 50
  • >
  • >>
  • 401.
    VSC sklep II Ip 466/2016
    7.12.2016
    IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC0004626
    ZPP člen 213.
    dokaz z zaslišanjem strank in priče - dogovor o reprogramiranju dolga - kontradiktornost postopka
    Če dolžniki priznavajo, da dogovor ni sklenjen, sodišču prve stopnje ni bilo potrebno izvajati dokazov z zaslišanjem.
  • 402.
    VSL sodba in sklep II Cp 1917/2016
    7.12.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0085110
    ZPŠOIRSP člen 1, 2, 2/1, 6, 7, 7/2, 10, 11, 11/2, 12, 23, 28. OZ člen 178. ZPP člen 285.
    plačilo odškodnine – nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – zastaranje – izbris iz registra stalnega prebivalstva – zahteva za plačilo škode v pravdnem postopku – protipravnost ravnanja – popolna odškodnina – omejitev odškodnine po ZPŠOIRSP – materialno procesno vodstvo
    V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo ugotovljeno, ali tožnik uveljavlja popolno odškodnino brez omejitev iz 12. člena ZPŠOIRSP ali le odškodnino, kot mu jo priznava ZPŠOIRSP, ta dejstva pa so odločilna ne le glede priznanja višine škode, marveč tudi zaradi presoje utemeljenosti ugovora zastaranja tožnikove terjatve.
  • 403.
    VSL sodba II Cp 2200/2016
    7.12.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0080198
    OZ člen 9, 104.
    pogodba o izobraževanju – dolžnost izpolnitve obveznosti – odstop od pogodbe – če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe – primeren dodatni rok za izpolnitev
    V konkretnem primeru izpolnitev obveznosti v določenem roku ni bila bistvena sestavina pogodbe, zato ne pride v poštev uporaba 104. člena OZ. Ker sam nastop neizpolnitve neposredno nima nobenega vpliva na obstoj pogodbe, ostanejo obveznosti v veljavi. Pogodbena stranka, ki ni izpolnila vseh obveznosti, jih lahko izpolni kasneje, zato pa ji mora pogodbi zvesta stranka dati primeren dodatni rok za izpolnitev.
  • 404.
    VSM sklep I Ip 980/2016
    7.12.2016
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM0022964
    URS člen 14, 14/2. ZIZ člen 74, 73/3. ZIZ-J člen 82, 82/1, 82/3. ZPP člen 158, 158/1.
    Odlog izvršbe na predlog upnika - ustavitev postopka izvršbe - namenska razlaga - časovna veljavnost novele ZIZ-J - domik nepremičnine - pričakovana pravica kupca
    Če upoštevamo ozko in namensko razlago, je izjema dokončanja nepremičninske izvršbe po prejšnji zakonski ureditvi (tretji odstavek 82. člena ZIZ-J) omejena le na način in pogoje prodaje nepremičnine, ne pa tudi na splošna vprašanja postopka, za katera ni stvarno utemeljenega razloga, da bi se obravnavala različno za posamezno izvršilno sredstvo.

    Zakonsko besedilo:„Če upnik predlaga odlog za več kot eno leto, se izvršba ustavi, upnik obdrži zastavno pravico na predmetu izvršbe, sodišče pa ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi ali sodnem registru oziroma že opravljenega rubeža premičnin,“ je pravilno razumeti v povezavi s predhodnim zakonskim besedilom, ki opredeljuje omejitev, da odlog skupno ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje prvega sklepa o dovolitvi odloga. Ta omejitev v povezavi s sankcijo ustavitve izvršbe ne velja le za predlog za podaljšanje odloga, ampak analogno tudi za vsak nov predlog za odlog izvršbe, ki je zunaj predpisanih možnosti za dovolitev odloga.
  • 405.
    VSL sodba II Cp 2414/2016
    7.12.2016
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0085129
    OZ člen 171, 179.
    razžalitev dobrega imena in časti – višina odškodnine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – tožnikov soprispevek – uspeh v pravdi – ločevanje uspeha po temelju in višini zahtevka – priznanje dejstev
    Ne glede na to namreč, kako je sodišče prve stopnje z vidika moralnih premis presojalo tožnikovo ravnanje, to ni okoliščina, ki bi lahko v konkretnem primeru relevantno vplivala na presojo njegove upravičenosti do odškodnine oziroma njene višine.
  • 406.
    VSL sklep II Ip 3429/2016
    7.12.2016
    IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL0061227
    ZIZ člen 38c, 280, 280/1, 288, 288/1. ZFPPIPP člen 132. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 39, 39/2, 39/4, 61, 61/4. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 10, 10/3.
    izvršba po uradni dolžnosti - stroški izvršitelja - izvršilni stroški - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja - specifikacija stroškov - fotokopija prilog - PTT storitve - osebni stečaj dolžnika - neizveden rubež - služba izvršitelja - opravljanje službe izvršitelja - vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja
    Izvršitelj mora v obračunu natančno specificirati stroške in plačilo za delo, zato ga sodišče prve stopnje ni dolžno pozivati k specifikaciji priglašenih stroškov.

    Izvršitelju se ne prizna stroškov, ki se nanašajo na neizveden rubež (priprava obračuna zamudnih obresti, neizveden rubež in potni stroški), ker je izvršilno dejanje opravil po tem, ko se je nad dolžnikom začel postopek osebnega stečaja.
  • 407.
    VSL sodba I Cp 2174/2016
    7.12.2016
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL0084963
    ZPP člen 115, 115/2, 339, 339/2, 339/2-8.
    male glasbene pravice – avtorski honorar – načelo kontradiktornosti – izostanek z naroka – zdravniško opravičilo – dokazna ocena – dejansko stanje
    Sodišče prve stopnje je ustrezno ravnalo s tem, ko je zavrnilo toženčevo prošnjo za preložitev naroka z dopisom z dne 2. 2. 2016, saj svojega izostanka zaradi domnevne bolezni ni opravičil s predložitvijo ustreznega zdravniškega opravičila, kot to zahteva drugi odstavek 115. člena ZPP.
  • 408.
    VDSS sodba Psp 415/2016
    7.12.2016
    SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0017175
    ZPIZ-1 člen 144.
    telesna okvara - invalidnina - pogoj pokojninske dobe
    Tožnik z naknadnim dokupom časa dodiplomskega študija in prijave pri zavodu za zaposlovanje ni izpolnil pogoja pokojninske dobe za pridobitev pravice do invalidnine za 100 % telesno okvaro. Na dan nastanka telesne okvare ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do invalidnine oziroma zahtevane pokojninske dobe in je bila zato zahteva za priznanje te pravice utemeljeno zavrnjena. 144. člen ZPIZ-1 je namreč izrecno določal, da zavarovanec pridobi pravico do invalidnine, če na dan nastanka telesne okvare izpolnjuje tudi pogoj pokojninske dobe, ki je določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.
  • 409.
    VSL sklep I Cpg 253/2016
    7.12.2016
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0079654
    ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 227, 296, 296/4, 299, 299/5, 300, 301.
    stranska intervencija - dopustnost intervencije - ločitvena pravica - izločitvena pravica - konkurenca izločitvene in ločitvene pravice - prenehanje izločitvene pravice - terjatev za izplačilo denarnega zneska - nastanek terjatve po začetku stečajnega postopka - prijava terjatve
    V primeru, ko nobena izmed strank ne nasprotuje intervenciji, o pravnem interesu pa ne podvomi niti sodišče, izdaja sodne odločbe o dopustnosti intervencije ni potrebna.

    V stečajnem postopku je treba prijaviti tudi terjatev, ki je nastala po začetku stečajnega postopka, če ta zakon določa, da se plača iz razdelitvene mase, po pravilih tega postopka o plačilu terjatev upnikov. Terjatev za izplačilo denarnega zneska (v višini zneska, doseženega s prodajo stvari, na kateri je pred tem obstajala izločitvena pravica, zmanjšanega za stroške prodaje) je nastala šele po tem, ko je izločitvena pravica zaradi prodaje prenehala. Nastala je torej po začetku stečajnega postopka. Tožeča stranka jo je po njenem nastanku v stečajnem postopku tudi prijavila in v prijavi uveljavila svojo pravico do izplačila tega zneska. Na podlagi takšnega stanja, bo sodišče moralo navedeno terjatev preizkusiti. V preizkusu bodo prijavljeno terjatev lahko prerekali tako stečajni upravitelj kot upniki tožene stranke, ki menijo, da imajo močnejšo pravico do izplačila s prodajo pridobljenega denarnega zneska - npr. ločitveni upniki. Zahtevek bodo lahko prerekali tako po temelju (ker izločitvena pravica ni obstajala ali ker tožeča stranka nima pravice do poplačila) kot po višini (ker bivši izločitveni upnik ni upravičen do izplačila celotnega zahtevanega zneska). Tak preizkus prej (dokler je še obstajala izločitvena pravica) ni bil opravljen.

    V zvezi z obstojem izločitvene pravice pritožba pravilno izpostavlja, da je to pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, od njega zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini. Pri presoji, ali je takšna pravica podana, torej sodišče ugotavlja ali je tožeča stranka lastninsko pravico pridobila na originaren način in je prav iz tega razloga prenehala lastninska pravica insolventnega dolžnika, ki je sicer še vedno vpisana v zemljiško knjigo.
  • 410.
    VSL sklep I Cpg 1342/2016
    7.12.2016
    SODNE TAKSE
    VSL0087201
    ZST-1 člen 36. ZST-1 tarifna številka 1111, 1112.
    zavrženje tožbe - znižanje taksne obveznosti - pravica do vrnitve sodne takse
    Iz zakona ne izhaja, da bi tudi ob končanju postopka z zavrženjem tožbe predvidel znižanje taksne obveznosti.
  • 411.
    VSL sodba in sklep II Cp 1868/2016
    7.12.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0085981
    OZ člen 352, 365. ZPP člen 11, 109, 109/2, 303, 304.
    odškodninska terjatev – zastaranje – pretrganje zastaranja – predlog izvensodne poravnave – sukcesivno nastajajoča škoda – denarna kazen – žalitev sodišča – motenje reda v sodni dvorani – zloraba procesnih pravic – vzdrževanje reda na glavni obravnavi
    V primeru sukcesivno nastajajoče premoženjske škode je pomembno pravočasno uveljavljanje povrnitve prve sukcesivne nastajajoče škode. S tem se zastaranje pretrga in je mogoče uveljavljati tudi povrnitev nadaljnjih škod. Če pa oškodovanec zamudi zastaralni rok za uveljavljanje prvega zahtevka, je zastarana celotna terjatev.

    Med zlorabe procesnih pravic spadajo tudi žalitve sodišča, strank ali drugih udeležencev postopka. Pravdno sodišče kaznuje tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku. Takšna kazen ni ovira za kaznovanje zaradi kaznivega dejanja. Prav tako prepoved žaljivih vlog ne nasprotuje svobodi govora in pravici do izjavljanja pred sodiščem. Stranka ima pravico, da se izjavlja, ne more pa izjavljati česarkoli. Namen vsebine prepovedi po 109. členu ZPP je drugačen kot pri kaznivih dejanjih, izrek kazni po tem členu je lahko utemeljen, čeprav ne gre za kaznivo dejanje.
  • 412.
    VSL sklep I Cp 1981/2016
    7.12.2016
    DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
    VSL0085109
    URS člen 23, 25, 33. ZD člen 61, 76, 210. OZ člen 92, 93, 365.
    neveljavnost oporoke – izpodbojnost oporoke – rok za uveljavljanje neveljavnosti oporoke – zastoj v zapuščinskem postopku po razglasitvi oporoke – uveljavljanje neveljavnosti oporoke v zapuščinskem postopku – pretrganje zastaranja – ničnost oporoke – ponarejena oporoka – neobstoječ pravni posel – pristnost podpisa oporočitelja
    Z uveljavljanjem neveljavnosti oporoke v zapuščinskem postopku se pretrga subjektivni enoletni rok za vložitev tožbe zaradi ugotovitve ničnosti ali zaradi razveljavitve oporoke.
  • 413.
    VSL sodba II Cp 2109/2016
    7.12.2016
    POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0085116
    ZPotK člen 13. ZD člen 132. ZPP člen 318, 318/4.
    potrošniški kredit – kreditna pogodba – odstopno upravičenje – pisni opomin za izpolnitev obveznosti – smrt kreditojemalca – opomin dedičem – opominjevalni postopek – zamudna sodba – neodpravljiva nesklepčnost
    Smrt kreditojemalca ni razlog za razdrtje kreditne pogodbe. Ker dediči s trenutkom smrti zapustnika vstopijo v njegov pravni položaj (132. člen ZD), na njih preidejo tudi vse dolžnosti in pravice v zvezi s kreditno pogodbo. To pomeni, da ima tožeča stranka pravico terjati plačilo zapadlih obrokov od dedičev in v primeru neplačila tudi pravico do odstopa od pogodbe, vendar šele, če predhodno izpelje ustrezen opominjevalni postopek in da dedičem možnost nadaljnjega odplačevanja anuitet skladno s kreditno pogodbo.
  • 414.
    VDSS sklep Psp 337/2016
    7.12.2016
    SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - INVALIDI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0017012
    ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 51.
    invalidnost - izvedenina - zahtevno izvedensko mnenje
    Pisno izvedensko mnenje, v katerem je sodna izvedenka medicine dela odgovarjala na osnovna vprašanja svoje stroke v zvezi s tožničino zmožnostjo za delo, ni zadostilo kriterijem za opredelitev izvedenskega mnenja kot zelo zahtevnega. Izvedenka ni navedla nobenih dejstev ali konkretnih utemeljenih razlogov, zaradi katerih bi bilo potrebno izdelavo izvedenskega mnenja oceniti kot zelo zahtevno. Čeprav se sklicuje tudi na strokovno literaturo, zahtevnost obravnavanega mnenja glede na kompleksnost in zapletenost strokovnih vprašanj, v ničemer ne odstopa od običajnih tovrstnih mnenj, podanih v primerljivih zadevah, niti ni bila za njegovo izdelavo potrebna posebna in dodatna angažiranost. Gre za običajno izvedensko mnenje o vprašanju obstoja in neobstoja preostale delovne zmožnosti, datuma in vzroka nastanka invalidnosti, zato je pritožbeno sodišče v celoti sledilo pritožbi, da gre za zahtevno in ne za zelo zahtevno izvedensko mnenje.
  • 415.
    VSL sklep II Cp 2049/2016
    7.12.2016
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0060429
    OZ člen 131, 131/2, 150.
    objektivna odškodninska odgovornost – nevarna stvar – odprt kanalizacijski jašek – subjektivna odškodninska odgovornost
    Ugotovljene okoliščine škodnega dogodka v obravnavanem primeru nikakor ne morejo biti podlaga za uporabo pravila o objektivni odškodninski odgovornosti prvotožene stranke. Kanalizacijski jašek sam po sebi ni nevarna stvar, postane pa nevaren zaradi določenih okoliščin, kot v konkretnem primeru, ko ni bil pokrit s pokrovom, niti drugače zavarovan. V tem primeru je treba ugotoviti, ali je pritožnica oziroma njena zavarovanka nedopustno ravnala oziroma opustila dolžno skrbnost, torej uporabiti pravila o krivdni odškodninski odgovornosti.
  • 416.
    VDSS sodba Psp 434/2016
    7.12.2016
    SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS0017191
    OZ 190, 190/3, 1050.
    Zoisova štipendija - vračilo štipendije
    Ker tožena stranka ni izpolnila obveznosti iz odločbe o dodelitvi štipendije, saj ni uspešno zaključila absolventskega staža oziroma šolanja, za katerega ji je bila dodeljena štipendija, je s tožečo stranko sklenila poravnavo, s katero sta določili, v katerem primeru je dolžna štipendijo vrniti in v kakšnem obsegu, pod pogojem, če ne predloži dokazila o dokončanju letnika oziroma študija, za katerega je prejemala štipendijo. Tožena stranka obveznosti iz sklenjene poravnave ni izpolnila, zato je tožbeni zahtevek na vračilo prejetih zneskov štipendije utemeljen.
  • 417.
    VSL sodba I Cp 1745/2016
    7.12.2016
    POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    VSL0081633
    SZ-1 člen 103, 103/3. OZ člen 41.
    odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - trajno pogodbeno razmerje - veljavnost pogodbe - poslovna sposobnost najemnika - psihoorganski sindrom - smrt stranke po izdaji sodbe sodišča prve stopnje
    Naknadna izguba poslovne sposobnosti ne vpliva na veljavnost trajnih pogodbenih razmerij.
  • 418.
    VSL sklep IV Cp 3079/2016
    7.12.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0085111
    Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 48/1, 48/1-4, 48/3.
    nagrada izvedencu – študij spisa – izdelava izvedenskega mnenja – zahtevno izvedensko mnenje – manj zahteven pregled
    Naloga izvedenke (da pojasni osebnostno strukturo toženca in njegovo duševno zdravje, v povezavi z njegovo sposobnostjo izvrševanja starševskih dolžnosti do mladoletne hčerke) že po naravi stvari same nasprotuje pritožbenemu stališču, da gre za manj zahtevno mnenje, saj gre za vprašanje odločanja o koristih otroka.
  • 419.
    VDSS sodba Psp 587/2016
    7.12.2016
    SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0017349
    ZUJF člen 143. ZPIZ-2 člen 197, 197/1. ZPIZ-1 člen 277.
    negativna uskladitev pokojnine - ZUJF - zakonske zamudne obresti
    Ker so bile odločbe tožene stranke v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnine, izdane na podlagi ZUJF in ZOPRZUJF odpravljene, so se odpravile tudi vse pravne posledice, ki so iz njih nastale. Vzpostavilo se je pravno stanje, kakršno je obstajalo pred izdajo odpravljenih odločb. V veljavi je ostala pravnomočna odločba toženca o višini priznane pokojnine (brez znižanja) in se je tožnici pokojnina od 1. 6. 2012 dalje izplačevala v prenizkem znesku. Razlike do polne pokojnine je dobila izplačane kasneje, torej z zamudo in ji iz tega naslova gredo zakonske zamudne obresti.
  • 420.
    VDSS sodba Psp 395/2016
    7.12.2016
    SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
    VDS0017156
    URS člen 158. ZUP člen 223, 260. ZPIZ-1 člen 109. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 2, 2/3, 29, 30.
    vdovska pokojnina - obnova postopka - žrtve vojne - Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino
    V 3. odstavku 2. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino sta državi izrecno izključili uporabo mednarodne pogodbe za sisteme, ki veljajo za žrtve vojne in njenih posledic. Tuji nosilec zavarovanja je tožnici družinsko pokojnino priznal izključno na podlagi posebnih predpisov, saj je mož umrl kot borec vojne v BiH. Tožničin pokojnin mož je v Sloveniji dopolnil 3 leta, 6 mesecev in 6 dni zavarovalne dobe, vendar s tem ni bil izpolnjen pogoj najmanj 5-ih let zavarovanja na strani umrlega zavarovanca, v BiH dopolnjena posebna doba pa ni mogla biti upoštevna. Zato je bilo priznanje vdovske pokojnine že pravnomočno zavrnjeno, razlogi za obnovo postopka, ki jo tožnica uveljavlja, pa niso podani.
  • <<
  • <
  • 21
  • od 50
  • >
  • >>