osebni stečaj – ločitvena pravica – prenehanje ločitvene pravice – poplačilo ločitvenega upnika – odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja – protipravnost ravnanja – zmanjšanje stečajne mase – pomoč policije – končanje nujnih poslov – nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika
Odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja v postopku osebnega stečaja.
S tem, da stečajni upravitelj upniku, ločitvenemu ali izločitvenemu upniku prereka terjatev, mu še ne povzroči škode.
Premoženje, na katerem je po trditvah tožnika imel ločitveno pravico, je z zavrnitvijo njegovega zahtevka postalo premoženje stečajne mase, tožnik pa „navaden“ upnik stečajnega dolžnika.
Toženka je dokazala, da stečajna dolžnica nikoli ni bila lastnica spornega goveda, temveč je bila kot rejka le njegova imetnica. Čim je tako, je jasno, da tožnik ločitvene pravice ne bi mogel pridobiti na premoženju nekoga tretjega, saj se ta lahko pridobi le na premoženju stečajnega dolžnika.
Določili 316. in 317. člen ZFPPIPP, ki za dokončanje obstoječih poslov stečajnega dolžnika terjata dovoljenje sodišča, se v postopku z osebnim stečajem ne uporabljata.
ZZK-1 člen 9, 22, 22-10, 148, 148/1, 148/2.. ZGO-1 člen 158, 159.
zaznamba pravnega dejstva - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - vpis prepovedi proti zemljiškoknjižnemu lastniku, ki ni hkrati tudi inšpekcijski zavezanec - inšpekcijska odločba ni izdana proti zemljiškoknjižnemu lastniku
V predmetni zadevi gre za zaznambo pravnega dejstva, za katerega zakon določa, da se vpisuje v zemljiško knjigo. Dejstvo, da se inšpekcijska odločba, ki je podlaga predmetnemu vpisu, ne glasi na pritožnike oziroma njihovega pravnega prednika, ni ovira za predmetni vpis.
Tožeča stranka izvedenega plačila ni opravila pod prisilo, ampak prostovoljno na podlagi svobodno oblikovane volje za sklenitev odplačnega pravnega posla s toženo stranko za izvensodno ureditev zemljiškoknjižnega stanja. Povračilnega zahtevka po 191. členu OZ nima.
Zmotno je stališče pritožnika, da mora sodišče zahtevati od izvedenca, da ustno odgovori na vsako vprašanje, ki ga zastavi stranka izvedencu na zaslišanju. Dolžnost predsednika senata je skrbeti za to, da se sporni predmet vsestransko razišče, da pa se vendar pri tem postopek ne zavlačuje.
Odškodnina je denarna odmena za zmanjšanje premoženja oškodovane osebe. To v konkretnem primeru pomeni, da tožeča stranka kot solastnica, za delež uničene ali poškodovane zavarovane stavbe, ki presega njen solastniški delež, po materialnem pravu načeloma ne bi bila upravičena do odškodnine. Ima pa upnik od dolžnika pravico zase zahtevati izpolnitev celotne obveznosti, če imata z drugim upnikom status solidarnih upnikov.
Solidarnost upnikov se ne domneva, podana je le v primeru, če je določena z zakonom, ali če je dogovorjena.
ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 64, 64/1, 64/1-2, 72, 77. ZPP člen 2. ZDSS-1 člen 81, 81/2.
invalidnost - invalidnost II. kategorije - poklicna rehabilitacija
Pri tožnici ni prišlo do izgube delovne zmožnosti, temveč je delovna zmožnost za svoj poklic kuharice zmanjšana za več kot 50 %. Ima preostalo delovno zmožnost in bi se za delo na drugem delu v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu, lahko dodatno usposobila, oziroma pridobila dodatne veščine in znanja. Zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno razvrstilo v II. kategorijo invalidnosti in ji priznalo pravico do poklicne rehabilitacije. Oblika in način poklicne rehabilitacije, roki za nastop in trajanje poklicne rehabilitacije, natančnejši pogoji za usposabljanje zavarovanca za delo, pogoji ter roki za sklenitev pogodbe o zaposlitvi po končani poklicni rehabilitaciji se določijo s pogodbo med tožencem, delodajalcem ali zavodom za zaposlovanje in zavarovancem.
zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice - učinek zaznambe - načelo vrstnega reda odločanja o vpisih
V skladu z drugim odstavkom 73. člena ZZK-1 vsi vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, in so bili dovoljeni proti vknjiženemu lastniku, učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu. Navedeno določilo je jasno in ne daje podlage za razlago, za katero se zavzema pritožnik, in sicer da naj bi bilo načelo vrstnega reda zgolj postopkovno načelo, ki naj ne bi učinkovalo na vpise na podlagi odločb sodišča, ki omejujejo razpolagalno sposobnost lastnika nepremičnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085110
ZPŠOIRSP člen 1, 2, 2/1, 6, 7, 7/2, 10, 11, 11/2, 12, 23, 28. OZ člen 178. ZPP člen 285.
plačilo odškodnine – nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – zastaranje – izbris iz registra stalnega prebivalstva – zahteva za plačilo škode v pravdnem postopku – protipravnost ravnanja – popolna odškodnina – omejitev odškodnine po ZPŠOIRSP – materialno procesno vodstvo
V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo ugotovljeno, ali tožnik uveljavlja popolno odškodnino brez omejitev iz 12. člena ZPŠOIRSP ali le odškodnino, kot mu jo priznava ZPŠOIRSP, ta dejstva pa so odločilna ne le glede priznanja višine škode, marveč tudi zaradi presoje utemeljenosti ugovora zastaranja tožnikove terjatve.
Ugotovljene okoliščine škodnega dogodka v obravnavanem primeru nikakor ne morejo biti podlaga za uporabo pravila o objektivni odškodninski odgovornosti prvotožene stranke. Kanalizacijski jašek sam po sebi ni nevarna stvar, postane pa nevaren zaradi določenih okoliščin, kot v konkretnem primeru, ko ni bil pokrit s pokrovom, niti drugače zavarovan. V tem primeru je treba ugotoviti, ali je pritožnica oziroma njena zavarovanka nedopustno ravnala oziroma opustila dolžno skrbnost, torej uporabiti pravila o krivdni odškodninski odgovornosti.
Če upoštevamo ozko in namensko razlago, je izjema dokončanja nepremičninske izvršbe po prejšnji zakonski ureditvi (tretji odstavek 82. člena ZIZ-J) omejena le na način in pogoje prodaje nepremičnine, ne pa tudi na splošna vprašanja postopka, za katera ni stvarno utemeljenega razloga, da bi se obravnavala različno za posamezno izvršilno sredstvo.
Zakonsko besedilo:„Če upnik predlaga odlog za več kot eno leto, se izvršba ustavi, upnik obdrži zastavno pravico na predmetu izvršbe, sodišče pa ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi ali sodnem registru oziroma že opravljenega rubeža premičnin,“ je pravilno razumeti v povezavi s predhodnim zakonskim besedilom, ki opredeljuje omejitev, da odlog skupno ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje prvega sklepa o dovolitvi odloga. Ta omejitev v povezavi s sankcijo ustavitve izvršbe ne velja le za predlog za podaljšanje odloga, ampak analogno tudi za vsak nov predlog za odlog izvršbe, ki je zunaj predpisanih možnosti za dovolitev odloga.
razžalitev dobrega imena in časti – višina odškodnine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – tožnikov soprispevek – uspeh v pravdi – ločevanje uspeha po temelju in višini zahtevka – priznanje dejstev
Ne glede na to namreč, kako je sodišče prve stopnje z vidika moralnih premis presojalo tožnikovo ravnanje, to ni okoliščina, ki bi lahko v konkretnem primeru relevantno vplivala na presojo njegove upravičenosti do odškodnine oziroma njene višine.
Ovira za vodenje postopka prisilne poravnave je podana, če je predlog za prisilno poravnavo vložen, preden dolžnik izpolni vse obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave, tudi v kolikor ponovno prisilno poravnavo predlagajo upniki zavarovanih terjatev, na katere prejšnja pravnomočno potrjena prisilna poravnava ni vplivala.
Pri tožniku je od 17. 4. 2014 zaradi posledic bolezni podana telesna okvara v skupni višini 50 %, zato je zadevo potrebno presojati izključno po 3. odstavku 403. člena ZPIZ-2, po kateri lahko zavarovanci do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov na podlagi Sporazum TO pravico do invalidnine ob uporabi določb ZPIZ-1 pridobijo le še, če so posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Takšna ureditev ni protiustavna. Reforma sistemske ureditve v smeri zaostrovanja pogojev za upokojevanje in drugih posegih je bila nujna in pričakovana. Narekoval jo je javni interes in ustavno dopusten cilj. Ob takšnih stvarnih razlogih in izhodiščih zakonski ureditvi, ki za prehodno obdobje ohranja le še pravico do invalidnine za telesno okvaro zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, ni mogoče očitati kršitve načela enakosti pred zakonom niti načela pravne države.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - objektivni element izpodbojnosti
Zakonska domneva iz prve točke prvega odstavka 272.člena ZFPPIPP glede obstoja objektivnega pogoja izpodbojnosti temelji na kršitvi načela sočasnosti izpolnitve, ker šteje, da je to načelo kršeno, če je druga stranka (upnik iz poslovnega razmerja) izpolnitev opravila prva oziroma pred stečajnim dolžnikom. Domnevo pa lahko upnik izpodbije, če dokaže, da načelo sočasnosti ni bilo kršeno, ker je stečajni dolžnik izpolnitev opravil v roku po prejemu njegove nasprotne izpolnitve, ki po poslovnih običajih, uzancah ali praksi, ki je obstajala med njim in stečajnim dolžnikom velja za običajen rok izpolnitve pri poslih enake vrste v razmerju do upnika. Tožena stranka je namreč trdila in dokazovala, da objektivni pogoj izpodbojnosti ne obstoji, ker je tožeča stranka svoje obveznosti do tožene stranke ne glede na dogovorjene valute plačevala z zamudami in je plačilo z zamudo postal običajni rok plačevanja, sodišče prve stopnje pa bi glede na ugotovitev, da je temu res tako, moralo ob pravilni uporabi materialnega prava presoditi, da je tožena stranka izpodbila obstoj objektivnega pogoja izpodbojnosti, s tem ko je dokazala, da je plačevanje z zamudo štelo kot izpolnitev v rokih, v katerih se je med sedaj pravdnima strankama izpolnjevala obveznost tožeče stranke do tožene stranke in je ta rok veljal za običajen rok izpolnitve.
izpodbijanje terjatve upnika – napotitev na pravdo
V skladu s prvim odstavkom 202. člena ZIZ sodišče tistega, ki izpodbija terjatev napoti naj v določenem roku začne pravdo, če je odločitev odvisna od spornih dejstev, sicer pa samo odloči o spornem dejstvu pri izpodbijanju. Tožeča stranka ima tako na podlagi napotitvenega sklepa izvršilnega sodišča v skladu z 201. členom ZIZ podlago za izpodbijanje terjatve tožene stranke do njenega dolžnika in sicer uveljavlja lahko zahtevek, da je terjatev brez pravnega učinka v njunem relativnem razmerju (260. člen OZ) in to samo toliko, kolikor to vpliva na njeno poplačilo. Zahtevki tožeče stranke, s katerimi ta uveljavlja ničnost in neveljavnost pravnih poslov ((posojilne pogodbe, sporazuma o zavarovanju, vknjižbe hipoteke na podlagi sporazuma in vknjižbe maksimalne hipoteke (točka 1 do 4 ter 6)) tako tudi po presoji pritožbenega sodišča nimajo podlage v napotitvenem sklepu izvršilnega sodišča in zanje tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na podlagi dogovora o skupni gradnji - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - izvirna pridobitev lastninske pravice - zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine
Dogovor o skupni gradnji je temelj za pravno poslovni prenos lastninske pravice, ne pa izvirne pridobitve le-te. Pogodba originarno pridobitev lastninske pravice izključuje. Tak dogovor je lahko podlaga za zahtevek na izstavitev za vknjižbo lastninske pravice potrebne listine.
ZPP člen 279a, 286a, 286a/5, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10.
izdaja sodbe brez oprave glavne obravnave - odločitev na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov - poziv sodišča strankam, da se lahko pisno odpovedo glavni obravnavi - odsotnost soglasja pravdnih strank, da sodišče odloči brez obravnave - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - kršitev načela neposrednosti - kršitev načela kontradiktornosti oziroma pravice do izjave - absolutne bistvene kršitve določb postopka
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je v zadevi odločilo, ne da bi opravilo glavno obravnavo, s čemer pravdni stranki nista soglašali, niti nista bili k temu pozvani, kršilo načelo neposrednosti (4. člen ZPP), hkrati pa tudi načelo kontradiktornosti (5. člen ZPP).
zamudna sodba - materialno procesno vodstvo - zavrnilna zamudna sodba - neodpravljiva nesklepčnost tožbe - poziv k odpravi nesklepčnosti tožbe - vsebina poziva - vročitev poziva obema strankama - načelo kontradiktornosti
Navedba o finančnih težavah družbe, o blokadi transakcijskega računa, skupaj s sklicevanjem tožeče stranke na določilo 34. člena ZFPPIPP (ki določa, kdaj postane družba insolventna), zadošča za ugotovitev, da je tožba (popravljivo) nesklepčna. Ker pa je sporni življenjski primer primer opisan pomanjkljivo (in je prav ta pomanjkljivost razlog za nesklepčnost), je z dodatnimi navedbami (o insolventnosti dolžnika in o vednosti poslovodstva glede insolventnosti) še mogoče doseči sklepčnost, na kar mora sodišče tožečo stranko (praviloma) opozoriti in jo pozvati k odpravi nesklepčnosti.
Sodišče prve stopnje bo v nadaljevanju postopka tožečo stranko moralo pozvati k odpravi nesklepčnosti. Glede na to, da ima tožeča stranka pooblaščenca, ki je odvetnik, bo zadostoval dokaj splošni poziv (skopo opozorilo brez podrobnejše utemeljitve, saj bi bili vsebinsko bolj poglobljeni napotki v nasprotju z delitvijo dela med posameznimi subjekti v okviru pravosodnega sistema, aktivnost sodišča in s tem podrobnost in konkretnost poziva na odpravo nesklepčnosti pa je odvisna tudi od skrbnosti, ki jo sme sodišče pričakovati od stranke). Zaradi načela nepristranskosti sodišča in načela kontradiktornosti se poziv vroči tudi toženi stranki.
Obtoženka kot novinarka je imela utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je objavila v novinarskem prispevku; ker prispevek ni bil pripravljen z namenom zaničevanja, pa njeno ravnanje tudi nima znakov kaznivega dejanja razžalitve.
materialno dokazno breme – pravilo o dokaznem bremenu
Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena je, da ga nosi tisti, ki mu je dejstvo, ki ga je treba dokazati v korist, ter tisti, ki dejstvo zatrjuje in ne tisti, ki ga zanika. Pravilo o dokaznem bremenu določa, da sodišče odloči v škodo tiste stranke, ki se je sklicevala na nedokazano trditev in ki je zato tudi nosila dokazno breme za njeno resničnost.