Glede upoštevanja kriterijev za določitev denarnega povračila je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče. Sklicevalo se je na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, po kateri v 118. členu ZDR-1 ne gre za zaprt krog meril (kriterijev), tako da se pri odmeri denarnega povračila lahko upoštevajo tudi druge okoliščine, ki jih določbe prvega odstavka tega člena izrecno ne navajajo. Pritožba neutemeljeno nasprotuje takšnemu stališču in sodišču prve stopnje povsem brez podlage očita zmotno uporabo materialnega prava. Denarno povračilo po 118. členu ZDR-1 je odmena namesto reintegracije delavca, do katere bi bil sicer praviloma upravičen, zato je takšno stališče edino pravilno in skladno z namenom instituta sodne razveze, saj je povračilo ustrezno le, če je individualizirano in upošteva konkretne razmere.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delu člen 37, 37/1.
nezgoda pri delu – vmesna sodba – krivdna odgovornost - soprispevek
Tožnik se je poškodoval v delovni nezgodi, ko je opravljal delo pomočnika razrezovalca pri pakirni liniji. Ko je odložil pakirno enoto na dvižno mizo, je opazil, da je paleta iz slabega lesa. Želel je preprečiti, da bi se paleta raztresla, ker bi to povzročilo zastoj v delovnem procesu. Zato je tekel nazaj, da bi pakirno linijo ustavil. Na poti do tipke za izklop stroja v sili med dvižnima mizama je stopil na gladko kovinsko pločevino, na kateri mu je spodrsnilo. Pri padcu se je z roko ujel v pakirno linijo in se poškodoval. Druga toženka (delodajalec) je ravnala protipravno, ker so tla na poti do tipke za izklop stroja v sili drsela, in ker tožnik ni imel na voljo še kakšne tipke za izklop dvižne mize v sili, tako da bi mu bila tipka (bolj) dostopna v vseh fazah delovnega procesa. Ob neskrbnosti druge toženke in s strani sodišča prve stopnje ugotovljene neskrbnosti tožnika (ki je v tem, da je prepozno opazil pomanjkljivosti palete), tožniku večjega prispevka k nastanku škode od 20 % ni mogoče pripisati.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih obveznosti
Tožnik, pri toženi stranki zaposlen kot vodja izmene, je s tem, ko je spornega dne zapustil določeno območje, opustil svojo temeljno delovno obveznost in konkretno ogrozil požarno varnost tega območja ter s tem, ko je isti večer brez ustreznega potnega naloga uporabil službeni avto v zasebne namene, huje kršil svoje delovne obveznosti in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Zato mu je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo zaposlitvi po 2. alineji 110. člena ZDR-1, zaradi izgube zaupanja tožene stranke do tožnika pa nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče niti do izteka odpovednega roka (109. člen ZDR-1). Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugodilo tožničinemu zahtevku za izplačilo neizplačanih plač v znesku 4.094,00 EUR. To je znesek, ki se omenja v spornem zapisu na redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožnica. Na odpoved je lastnoročno zapisala znesek 4.094,00 EUR, toženec pa je pripisal: „Navedeni znesek bom poravnal v čim krajšem času,“ in se podpisal. Toženec, ki tega pripisa ni zanikal (in tega tudi v pritožbi ne zanika), v pritožbi neutemeljeno nasprotuje dejanskim ugotovitvam sodišča prve stopnje in se zavzema za ugotovitev, da tožnici dolguje le 1.500,00 EUR.
spremenjena invalidnost - invalidnost III. kategorije - vzrok invalidnosti - deljen vzrok invalidnosti - poškodba pri delu
Tožnica je od leta 2006 invalid III. kategorije zaradi posledic poškodbe pri delu (prometna nesreča na poti v službo). Predlog za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja je bil vložen v letu 2014 zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja. Določbe ZPIZ-2 je bilo potrebno uporabiti le glede kasneje nastalih sprememb v zdravstvenem stanju, ki so posledica bolezni. Pri tožnici gre zato za deljen vzrok invalidnosti (70 % kot posledica bolezni, 30 % pa je še vedno posledica poškodbe pri delu).
preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja v skupni uporabi žrtvi nasilja - skupno gospodinjstvo
Pritožbeno sodišče je ob upoštevanju zakonske dikcije mnenja, da bi bila odločitev sodišča eventualno pravilna, v kolikor bi bilo ugotovljeno, da sta udeleženca živela v skupnem gospodinjstvu, vendar pa se sodišče prve stopnje s tem vprašanjem sploh ni ukvarjalo. Pritožbeno sodišče se sicer strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da instituta prepustitve stanovanja ni moč ožiti z izgovorom, da so žrtve nasilja iz stanovanja odšle, ter jim zato stanovanja ni mogoče prepustiti, vendar v konkretnem primeru sodišče prve stopnje ni ocenilo, da je predlagateljica skupno bivališče udeležencev zapustila septembra 2015 ter je predlog za prepustitev stanovanja vložila 10. 6. 2016.
pravni interes – tožba na nedopustnost izvršbe – pravnomočno zavrnjen ugovor – prekluziven rok – ločeni sklep o stroških postopka
Verjetnost obstoja pravnega interesa za tožbo na nedopustnost izvršbe v primeru, ko je ugovor na pravdo napotene stranke že pravnomočno zavrnjen, obstoji vse dokler ni pravnomočno odločeno, da se tisti, katerega ugovor je bil zavrnjen, ne napoti na pravdo.
Nedopustna je praksa nekaterih sodišč, ko kljub temu, da na obravnavi oznanijo, da je postopek izdan in bo odločba izšla pisno, izdajajo ločene sklepe o stroških postopka.
URS člen 14. ZUP člen 113, 113/2. ZUJF člen 143, 143/2, 143/3, 143/4. ZUstS člen 44.
stroški upravnega postopka - uspeh stranke
Za odločitev o stroških upravnega postopka po 113. členu ZUP je pomembno, ali se upravni postopek, ki se je začel po uradni dolžnosti, za stranko konča ugodno ali ne, zato je o pritožbenih stroških upravnega postopka mogoče odločiti šele, ko je odločeno o glavni stvari in je znan izid upravnega postopka. Postopka v zvezi s pritožbama tožnice zoper ugotovitveno odločbo o negativni uskladitvi pokojnine še nista pravnomočno zaključena, zato ni odločeno o povrnitvi nastalih pritožbenih stroškov upravnega postopka. Toženec bo moral najprej odločiti o tožničini pritožbi in nato o uveljavljanih pritožbenih stroških upravnega postopka.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zavzelo pravilno stališče, da je terjatev verjetno izkazana, vendar pa niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe skladno iz drugega odstavka 270. člena ZIZ, ker tožeča stranka ni s stopnjo verjetnosti izkazala nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Zgolj dejstvo, da je bila na toženčevi nepremičnini, to je poslovni stavbi tožene stranke, v kateri deluje radio, vpisana hipoteka za zavarovanje posojila, samo po sebi ne predstavlja nevarnosti v smislu 270. člena ZIZ. Drugega aktivnega ravnanja dolžnika (tožene stranke), ki bi pomenilo nevarnost, da tožena stranka razpolaga s premoženjem tako, da bi bila uveljavitev terjatve tožnice, ki jo vtožuje v tem individualnem delovnem sporu (odpravnina), onemogočena ali precej otežena, pa tožeča stranka ni konkretizirala. Zato predlog za izdajo začasne odredbe tožeče stranke, da sodišče toženi stranki v zavarovanje denarne terjatve tožeče stranke prepove odtujitev oziroma obremenitev nepremičnine, ni utemeljen.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Za vsako pogodbo o zaposlitvi za določen čas mora obstajati eden izmed taksativno naštetih zakonitih razlogov v 54. členu ZDR-1, razlog pa mora biti naveden tudi v sami pogodbi o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje takega zakonitega razloga za sklenitev vsake izmed treh pogodb za določen čas ni navedlo. Štelo je, da so bile sporne pogodbe utemeljeno in zakonito sklenjene za določen čas, ker so skupno trajale skoraj šest mesecev, za kolikor je povečan obseg dela napovedovala tudi družba A. d. o. o. Takšen zaključek je materialnopravno zmoten, saj je bila tožena stranka že v juliju 2014 seznanjena s povečanim obsegom dela v nadaljnjih šestih mesecih, zato bi morala že prvo pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno dne 9. 8. 2014, skleniti za 6 mesecev oziroma do 31. 1. 2015. Zato ni pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da so bile sporne pogodbe o zaposlitvi za določen čas zakonite.
IZVRŠILNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023161
OZ člen 86, 86/1, 92, 427, 427/3. ZIZ člen 15, 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2, ZJSRS člen 28, 28/3. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZZZDR člen 103, 103/1, 123.
izvršilnega naslov - zakonske zamudne obresti - načelo formalne legalitete - uradni pritožbeni preizkus - preživninska obveznost - zakonska subrogacija - prevzem dolga - odgovor na ugovor - pravica do izjave - pritožbena novota
Določila tretjega odstavka 28. člena ZJSRS, da s prehodom terjatve na sklad vstopi sklad v položaj otroka kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov, ni dopustno razumeti brez upoštevanja zakonskih predpostavk za izvršbo, med katerimi je obstoj izvršilnega naslova temeljna predpostavka.
- Pojasnjene učinke subrogacije lahko izvršilno sodišče upošteva le za preživninske terjatve otroka, kot so te opredeljene v izvršilnem naslovu zoper preživninskega zavezanca.
- Prevzema dolga po tretji osebi, ki se nanaša na zakonsko obveznost preživljanja otrok s strani staršev, ne dopuščajo določila prvega odstavka 103. in 123. člena ZZZDR, ki opredeljujejo, da so starši dolžni preživljati svoje otroke. Zaradi prisilne narave teh določil ni dopusten drugačen dogovor, tako tudi ne sprememba preživninskega zavezanca na način, da bi namesto staršev s pogodbo prevzel preživninsko obveznost kdo tretji.
sodna taksa za takso - oprostitev plačila - dohodki - premoženjsko stanje
Dohodki tožničine družine ne dosegajo vseh osnovnih zneskov minimalnega dohodka v višini 577,62 EUR mesečno na osebo, ki je določen z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, saj znašajo le 368,00 EUR po osebi mesečno. Ker se drugo premoženje ne upošteva in ne vpliva na dodelitev denarne socialne pomoči, bi bila tožnica do te upravičena. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnico oprostilo plačila sodne takse za tožbo.
navajanje dejstev - prvi narok - prekluzija - dejstva iz izvedenskega mnenja
Dejstev, ki spadajo v strokovno področje izvedenca, tožeča stranka ni mogla navesti že na prvem naroku, zato z navedbo le-teh po vročitvi izvedenskega mnenja ni bila prekludirana.
ZDR člen 6, 45, 112, 112/1, 112/1-3, 112/1-6, 112/1-7, 112/2, 137. ZDR-1 člen 173, 200, 200/4, 202.
poziv na delo - nadomestilo plače - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani tožnice - odpravnina
Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da je tožena stranka tožnico pozivala nazaj na delo, vendar pa, ker je šlo za izvensodno dogovarjanje s tožničinim pooblaščencem, tožnica ponudbe ni bila dolžna sprejeti in je tudi ni sprejela. To stališče je preuranjeno. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dejanskega stanja v zvezi s pozivi tožene stranke, da se tožnica vrne na delo. Ker je od ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, ali so bili podani utemeljeni razlogi na strani tožnice, da se kljub vročenim pozivom tožene stranke ni vrnila na delo, odvisna odločitev o zahtevku za obračun in plačilo mesečnih zneskov nadomestila plač v vtoževanem obdobju, je pritožbeno sodišče sodbo v tem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Tožnik bi bil v primeru, če bi svoj status generalnega sekretarja oziroma sindikalnega zaupnika izkazal, upravičen do funkcijskega dodatka po 74. členu Podjetniške kolektivne pogodbe. Ker tega ni dokazal, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova.
poslabšanje invalidnosti - invalidnost III. kategorije - nove pravice iz invalidskega zavarovanja - zaključeno zdravljenje
Tožnica
je delovni invalid III. kategorije zaradi posledic bolezni s pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami: psihično enostavno, fizično lahko delo, kjer ni potreben hiter tempo dela in izrazita spretnost prstov obeh rok s polnim delovnim časom. Ocena poslabšanja invalidnosti še ni mogoča, ker zdravljenje v smislu 63. člena ZPIZ-2 še ni zaključeno in še ni mogoče ugotoviti, če gre za takšne spremembe v zdravstvenem stanju, da ji gredo nove pravice iz invalidskega zavarovanja. Tožbeni zahtevek na priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja zato ni utemeljen.
ZSVarPre člen 28, 28/1, 28/2, 28/2-3. ZDSS-1 člen 24.
denarna socialna pomoč - krivdni razlogi - izbris iz evidence brezposelnih oseb
Ker je bil tožnik izbrisan iz evidence brezposelnih oseb zaradi kršitve pogodbene obveznosti (v nasprotju s pogodbo o vključitvi v aktivnost oziroma delavnico, se je delavnice udeležil le dvakrat), je podan krivdni razlog, zaradi katerega mu denarne socialne pomoči ni mogoče priznati.