sprejem na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - paranoidna shizofrenija - duševna motnja - pritožba zoper sklep - najbližja oseba
Zoper sklep, ki ga izda sodišče v postopku sprejema na zdravljenje brez privolitve v nujnem primeru, se lahko po prvem odstavku 67. člena ZDZdr pritožijo: oseba, ki je bila sprejeta na zdravljenje, njen odvetnik in zakoniti zastopnik, najbližja oseba in psihiatrična bolnišnica, v kateri je bila oseba zadržana. A. A. je oče pridržane osebe, vendar ne sodi v krog oseb, ki se lahko pritožijo zoper obravnavani sklep.
ZFPPIPP člen 400, 400/8, 400/8-1, 400/8-2. ZFPPIPP-G člen 34, 34/4, 34/5.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - skrajšanje preizkusnega obdobja - prognoza upravitelja - nezmožnost dolžnice prejeti višje prejemke
Upravitelj ni izrekel prognoze o nezmožnosti dolžnice, da pridobi do poteka preizkusnega obdobja višje prejemke od prejemka socialne pomoči, ki ga prejema. Glede na okoliščine na strani stečajne dolžnice (njeno izobrazbo, zdravstveno stanje in njeno mladost) ne zadošča le upraviteljeva ugotovitev, da dolžnica zaposlitve ne najde.
postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlogi - neporavnane obveznosti - zakonska domneva - sklep o ustavitvi postopka izbrisa - položaj upnikov glede na izbrisni razlog - konkurenca pravic - namen postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - odstranitev nedelujočih pravnih subjektov iz pravnega prometa - varstvo upnikov - nemoteno uživanje lastninske pravice - domneva izbrisnega razloga
V kolikor pravna oseba ni izpolnila vseh svojih obveznosti, niso podani pogoji za izbris te osebe iz sodnega registra brez likvidacije, saj dejstvo, da je izpolnila vse svoje obveznosti, predstavlja enega izmed pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da je podan izbrisni razlog iz 1. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Obstoj neporavnanih obveznosti pravne osebe torej preprečuje njen izbris iz sodnega registra brez likvidacije (in zahteva opravo likvidacije ali stečaja, kot je pojasnilo Ustavno sodišče). To velja tudi v primeru zatrjevane in izkazane domneve izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, navedene v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP (ki obstaja, če je v sodni register vpisan kot poslovni naslov subjekta vpisa naslov, na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu). Takšna razlaga po presoji pritožbenega sodišča ne predstavlja prekomernega in nedopustnega posega v pravico lastnika objekta do nemotenega uživanja njegove lastninske pravice, saj ima le-ta za varstvo svoje pravice na razpolago tudi druga pravna sredstva.
nagrada za pregled spisa in druge dokumentacije - pregled spisa na sodišču
Ker je drugi dolžnik pooblastil odvetniško družbo še preden je začasni zastopnik opravil kakršnokoli samostojno storitev (vložil ugovor zoper sklep o izvršbi), je lahko zaračunal nagrado po tar. št. 39 OT. Nagrada po tej tar. št. ne pomeni, da bi šla odvetniku samo v primeru osebnega pregleda spisa na sodišču in o čemer naj bi bil po mnenju drugega dolžnika v spisu obvezen uradni zaznamek.
pravdna sposobnost – dvom v pravdno sposobnost – pritožba – dovoljenost pritožbe – sklep procesnega vodstva
Zoper sklep, s katerim se odredijo ukrepi za odpravo pomanjkanja sposobnosti biti stranka, ni pritožbe. Zato mora višje sodišče pritožbo zavreči kot nedovoljeno.
Samo dejstvo, da zakoniti zastopnik ni vpisan v register, ne zadošča za zaključek, da poslovodstvo ne deluje, upoštevaje, da je vpis zastopnika v sodni register deklaratorne narave.
Četrti upnik v pritožbi utemeljeno navaja, da ni zgolj zastavni upnik. Je „pravi“ upnik na podlagi sklepa Okrajnega sodišča na Jesenicah In 82/2014 z dne 14. 7. 2014, s katerim je dovolilo izvršbo na več nepremičnin na območju različnih okrajnih sodišč. Okrajno sodišče na Jesenicah se je v sklepu o dovolitvi izvršbe izreklo, da ni krajevno pristojno za opravo izvršbe in je po pravnomočnosti sklepa odstopilo zadevo v obsegu nepremičnin v k.o. Lipoglav ter k.o. Žiče krajevno pristojnemu sodišču v Slovenskih Konjicah. Odstop zadeve ni spremenil statusa četrtega upnika.
postopek v gospodarskih sporih - sodne počitnice - odgovor na odgovor na tožbo - procesni rok
Tožba, s katero stečajni upnik zahteva ugotovitev obstoja svojih prerekanih terjatve do stečajnega dolžnika in ločitvene pravice, ni nujna zadeva iz 8. točke drugega odstavka 83. člena ZS. Gre le za gospodarski spor, ki nastane v zvezi s stečajnim postopkom, kot je opredeljen v 6. točki 483. člena ZPP. Za tak (gospodarski) spor pa sodišče v času sodnih počitnic ne dela. Ker je (bil) tožeči stranki določen rok za odgovor oziroma izjavo na odgovor tožene stranke na tožbo, procesni rok, ta rok v času sodnih počitnic ni tekel.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081621
OZ člen 376. ZPP člen 216, 286b.
ne ultra alterum tantum – prosti preudarek – dokazovanje z izvedencem – pravdni uspeh – uspeh po temelju – uspeh po višini – vrednost nepremičnine – metoda enakih prodaj – metoda primerljivih prodaj – kmetijsko zemljišče – stavbno zemljišče – vrednost spornega predmeta
Pritožbeno navajanje, da je odškodninska obveznost zakonska (obveznost) ter da zato sodišče prve stopnje v zvezi z vtoževano terjatvijo ne bi smelo upoštevati (v 376. člen OZ urejenega) pravila ne ultra alterum tantum, ne drži. Določba 376. člena OZ je namreč vse od uveljavitve OZ (1. 1. 2002) do dne 22. 5. 2007, ko je začel veljati Zakon o spremembi in dopolnitvi Obligacijskega zakonika (OZ-A), ki za zamudne obresti ne določa več pravila ne ultra alterum tantum (črtal je 376. člen), veljala tako za pogodbene kot (zakonske) zamudne obresti. To pa (z drugimi besedami) pomeni, da je veljala tudi za tek (zakonskih) obresti od t.i. zakonskih (oziroma neposlovnih) obligacij.
ZPP ločevanja uspeha po temelju in višini zahtevka ne pozna, dopušča pa to sodna praksa v določenih (predvsem odškodninskih) primerih, v katerih to zaradi obsežnosti dokazovanja temelja predstavlja primernejši (pravičnejši) pristop. Gre za primere, ko je predstavljalo izvajanje dokazov glede temelja pretežni, pa tudi izrazito dražji del dokaznega postopka.
Sodišče prve stopnje je pojasnilo, zakaj se je (spričo neobstoja za izdelavo zanesljive cenitve potrebnih podatkov) kljub angažiranju dveh izvedencev izkazalo, da se uporabi prostega preudarka pri ugotavljanju vrednosti nepremičnine ni moč izogniti.
Tožena stranka je ravnala protipravno, ker ob izkazanih pogojih 631. člena OZ ni plačala podizvajalki, čeprav je že pred plačilom glavnemu izvajalcu razpolagala z njenim zahtevkom za plačilo.
ZGD-1 člen 35, 404, 404/5, 515, 515/1, 521, 521/1, 521/1-7, 522. ZSReg člen 8, 8/5. ZFPPIPP člen 420, 420/1, 420/1-1.
prenehanje družbe z omejeno odgovornostjo – nedelovanje poslovodstva – začetek postopka prisilne likvidacije po uradni dolžnosti – vodenje družbe – obseg prokure – pritožba družbenika in prokurista – učinek vpisa v sodni register
Posle družbe z omejeno odgovornostjo vodijo en ali več poslovodij/direktorjev, prokurist pa po zakonu glede na obseg prokure nima pooblastil za vodenje družbe.
V skladu z določbo petega odstavka 8. člena ZSReg se na neseznanjenost glede podatka o prenehanju pooblastila edini direktorici družbe, ki je bil vpisan v sodni register in javno objavljen, edini družbenik družbe neutemeljeno sklicuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0084914
OZ člen 6, 6/2, 643, 643/3. ZVPot člen 25b, 25b/1-3.
spor majhne vrednosti – dejansko stanje – podjemna pogodba – vrednost naročila
Tožnik ni upravičen do višjega plačila za popravilo avtomobila od dogovorjenega, ker toženke ni (pravočasno) obvestil o prekoračitvi vrednosti naročila.
Ker v obravnavanem primeru kot upnik nastopa Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad RS, ki je po samem zakonu oproščen plačila stroškov postopka, in ker ZPP in ZBPP ne urejata te situacije, je potrebno obravnavano prikrito pravno praznino zapolniti z ustrezno pravno razlago 38. člena ZIZ, ki ureja plačilo izvršilnih stroškov v izvršilnem postopku. Glede na navedeno je potrebno izhajati iz določbe četrtega odstavka 38. člena ZIZ, ki določa, da če se postopek uvede po uradni dolžnosti, se predujem oziroma varščina ne plača, potrebni stroški pa se vnaprej izplačajo v breme proračuna sodišča, ki je dovolilo izvršbo. V primerih, ko se stroški izplačajo v breme proračuna, se ne izplačajo avtomatično vsi priglašeni stroški, temveč zgolj stroški, ki so ocenjeni kot potrebni za konkretno izvršbo.
sodna taksa – ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse – uporaba ZST – zastaranje taksne obveznosti – začetek teka zastaranja – nastanek taksne obveznosti – odmera sodne takse
Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da je zastaranje taksne obveznosti pričelo teči z njenim nastankom za toženca, tj. s pravnomočnostjo sodbe.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084932
ZPP člen 8, 215, 339, 339/2, 339/2-8, 451, 452, 453. OZ člen 288.
spor majhne vrednosti – obratovalni stroški – stroški ogrevanja – pravica do izjave – delilnik – delno plačilo – vračunavanje obresti in stroškov – trditveno in dokazno breme – pritožbeni razlogi – kršitev metodološkega napotka – kršitev razpravnega načela – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede na to, da so bili v skladu z dogovorom etažni lastniki dolžni akontacije poravnavati mesečno, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožeča stranka upravičena tudi do zamudnih obresti od zneskov neplačanih akontacij. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje pri tem upoštevalo zakonske zamudne obresti, zato niso utemeljeni pritožbeni očitki, da izpodbijana sodba v tem delu ni ustrezno obrazložena.
začetek stečajnega postopka na predlog dolžnika – pritožba družbenika – spor med družbeniki
Zakon res družbeniku nalaga, da dokaže, da dolžnik ni insolventen. Vendar za obravnavani primer pritožnik te možnosti nima, saj dokazil, razen že predloženih, sploh ne more predložiti. Iz predloženih dokazil – bilance stanja – izhaja, da insolventnosti res ni.
Pritožbene navedbe so konkretne, omejene s tem, da je pritožniku onemogočeno, da bi predložil še druge listinske dokaze. Na drugi strani je le domneva insolventnosti, ki ni z ničemer podprta (temelji le na dejstvu, da je predlog za začetek stečajnega postopka vložil dolžnik), zato višje sodišče zaključuje, da je pritožniku to domnevo uspelo omajati. Zaradi pomanjkanja podatkov in dokazil o tem še ni mogoče dokončno odločiti, temveč bo to potrebno presoditi pred sodiščem prve stopnje. Če bi to presojalo prvič šele višje sodišče, bi bila strankam postopka vzeta ustavna pravica do pritožbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086204
KZ-1 člen 38, 45, 45/2, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 383.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - pomoč - koristoljubnost - stranska denarna kazen
Ker koristoljubnost pri nobenemu od obtožencev ni obrazložena, je zaradi izostanka razlogov o odločilnih dejstvih sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
Pravilno je stališče sodbe, da je tožnik s tem, da je specificiral stroške, na katere se nanaša zahtevek, in hkrati navedel, da jih je razdelil v skladu z zakonom in Pravilnikom o upravljanju večstanovanjskih stavb ter na podlagi prijave podatkov, ki sta mu jo poslala toženca, iz predloženih razdelilnikov pa je jasno razviden ključ delitve posameznega stroška, zadostil trditvenemu bremenu.
gospodarski spor - spor majhne vrednosti - predlog za izvedbo naroka
Takoj ko v sporu majhne vrednosti stranki (ali ena od strank) pravočasno predlaga izvedbo naroka, mora sodišče prve stopnje narok izvesti, čeprav bi šlo za procesno situacijo, ko bi o sporni zadevi bilo mogoče odločiti že na podlagi pisnih dokazov. Sodišče prve stopnje bi moralo glede na jasen in konkreten predlog tožene stranke, da zahteva izvedbo naroka v sporni zadevi, narok razpisati in ga opraviti in šele po opravljenem naroku bi smelo izdati ustrezno sodno odločbo.