izbris upnika iz sodnega registra - sklep o prekinitvi postopka - sklep o nadaljevanju postopka - vstop novega upnika
Sodišče prve stopnje je tako v času prekinitve postopka, do katere je prišlo na podlagi zakona, v času, ko zaradi prekinitve postopka ne bi smelo opravljati procesnih dejanj in preden je izdalo sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka z novim upnikom, izdalo izpodbijani sklep, v katerem je kot upnika navedlo neobstoječ pravni subjekt, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0060407
OZ člen 50, 52, 58. SPZ člen 23. ZZK-1 člen 32.
pogodba o prodaji nepremičnine – navidezna pogodba – simulirana pogodba – resnična volja pogodbenih strank – darilni namen – delna ničnost – načelo kavzalnosti – ničnost zavezovalnega posla – ničnost razpolagalnega posla – konverzija nične pogodbe – obličnost – oblika pogodbe o prenosu nepremičnin – pisna oblika pogodbe – če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika – darilna pogodba – izpolnitev pogodbene obveznosti – veljavnost darilne pogodbe – zavezovalni pravni posel – prenos lastninske pravice – razpolagalni pravni posel – zemljiškoknjižno dovolilo – vsebina zemljiškoknjižnega dovolila
Izpodbijana sodba pravilno ugotavlja, da pogodbena določila, ki se nanašajo na višino in plačilo kupnine, ne ustrezajo pravi volji pogodbenih strank in so zato nična. Po presoji pritožbenega sodišča pa so nična tudi preostala pogodbena določila. Pogodbenika sta v sporni prodajni pogodbi združila zavezovalni in razpolagalni pravni posel. Ker se v resnici nista pogodila za prodajo, ampak za daritev nepremičnin, naštetih v pogodbi, je zavezovalni del prodajne pogodbe ničen, ker sta ga pogodbenika sklenila samo navzven, da bi se izognila plačilu davka. Zaradi odnosa kavzalnosti pa je posledično ničen tudi razpolagalni del prodajne pogodbe, ki ga predstavlja dovolilo prodajalca, da se na podlagi te (torej prodajne) pogodbe pri naštetih nepremičninah vknjiži lastninska pravica na ime kupca. Po navedenem je sporna prodajna pogodba v celoti nična.
preživnina – zvišanje preživnine – spremenjene okoliščine – preživninske zmožnosti – prehod iz vrtca v šolo
Prehod otroka iz vrtca v šolo sam po sebi ne predstavlja povečanja otrokovih potreb, saj je splošno znana kvečjemu okoliščina, da so stroški mesečne oskrbe v vrtcu višji od mesečnih stroškov s šolanjem otroka.
DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0084910
ZZZDR člen 113, 113/1, 113/2. ZPP člen 411, 411/1, 411/3.
začasna odredba – izvrševanje roditeljske pravice – menjava osnovne šole – regulacijska začasna odredba
Postopek za izdajo začasne odredbe v sporih iz družinsko pravnih razmerij, ko gre za vprašanje varovanja pravic in koristi mladoletnih otrok, mora biti hiter. Zato je izdaja začasne odredbe dopustna že na podlagi samega predloga za njeno izdajo, torej brez izvajanja dokazov, pri čemer je kontradiktornost postopka zagotovljena naknadno z možnostjo vložitve ugovora zoper začasno odredbo. Pravica do izjave nasprotni udeleženki zato ni bila kršena, pa tudi sicer nasprotna udeleženka ne navede, katera pomembna dejstva naj bi dokazovala s svojo izpovedbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0085928
URS člen 25. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 631, 1035, 1036. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 5, 6.
Tako 631. člen Obligacijskega zakonika kot Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcem pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju predvidevata naročnikovo plačilo neposredno podizvajalcu iz vsote, ki jo naročnik dolguje izvajalcu, zgolj v primeru, da je podizvajalčeva terjatev pripoznana (OZ) oz. da je glavni izvajalec svojo, iz podizvajalčevih računov izhajajočo obveznost, potrdil (5. in 6. člen Uredbe). Ker tožeča stranka ne zatrjuje, da je od izvajalca skušala izposlovati potrditev računov in da je toženo stranko s pripoznanjem njene terjatve seznanila, na osnovi navedenih pravnih podlag z zahtevkom ne more uspeti.
Glede na to, da je asignacija tristranski pravni posel, je treba ugotoviti obstoj dveh pooblastil glavnega izvajalca (naročniku, da izpolni podizvajalcu, in podizvajalcu, da plačilo v svojem imenu sprejme) ter obstoj toženčeve izjave tožniku, da nakazilo sprejema.
Če sodišče na podlagi ugotovitvene tožbe in zahtevka, da terjatev obstoji, odloči, da terjatev ne obstoji, s tem ne prekorači meja postavljenega zahtevka, pač pa le uporabi drugačno besedno zvezo za vsebinsko enako odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka na ugotovitev obstoja terjatve.
Nesporno je, da se zoper zapuščino ni vodil stečajni postopek, kar pomeni, da je glede zahtevkov zapustnikovih upnikov zoper dediče veljalo pravilo prior tempore prior iure. Dediči tistim zapustnikovim upnikom, ki se niso uspeli poplačati do trenutka, ko je višina plačanih zapustnikovih terjatev dosegla višino vrednosti podedovanega premoženja, za zapustnikove dolgove ne odgovarjajo več.
Sodišče prve stopnje je na naroku predloženo preglednico poplačanih upnikov pravilno upoštevalo v trditveno podlago tožene stranke o tem, katere zapustnikove upnike in v kakšni višini je toženka poplačala. Glede na jasnost podatkov v njej sodišče ni bilo dolžno pozivati tožene stranke, da obrazloži posamezne zapisane postavke, še manj pa od pooblaščenca zahtevati, da podatke iz preglednice na glas prebere. Zato sodišče prve stopnje dokazov o plačilu ni presojalo brez ustrezne trditvene podlage.
Sodišče lahko stranke, interveniente, njihove zakonite zastopnike in pooblaščence kaznuje z denarno kaznijo, ali jim izreče druge ukrepe, če z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabljajo pravice, ki jih imajo po tem zakonu. V primeru ugotovitve ravnanj storjenih s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zakon ne predpisuje kot kumulativnega pogoja namena škodovati drugemu, saj se besedilo ne nadaljuje z besedno zvezo „in“, pač pa z „ali“.
V nasprotju z vestnostjo in poštenjem je prizadevanje doseči koristi družbi z neplačilom sodne takse in z vlaganjem predlogov za oprostitev plačila sodne takse, čeprav zakoniti zastopnik ve, da za pridobitev te pravice družba ne izpolnjuje pogojev. Na požrtvovalnost se brez vestnega in poštenega ravnanja pritožnik neutemeljeno sklicuje.
pridržanje – podaljšanje pridržanja – sprejem na zdravljenje brez privolitve – pogoji za zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve – zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom – ogrožanje lastnega zdravja – povzročanje škode
Le strokovnjak psihiatrične stroke je tisti, ki lahko pojasni zdravstveno stanje pridržane osebe.
Udeleženka ima hudo moteno sposobnost presoje realnosti in obvladovanja svojega ravnanja. Če bi bila prepuščena sama sebi bi zdravljenje takoj prekinila. V posledici bi ogrožala druge in s svojimi ravnanji povzročala večjo škodo.
ureditev meje – predlog za ureditev meje – sestavine predloga – kriteriji za ureditev meje
Postopek za ureditev meje se začne na predlog, ki mora vsebovati zemljiškoknjižne podatke o zemljiščih, med katerimi je meja sporna, ime in priimek ter prebivališče lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč in razloge, zaradi katerih se predlaga ureditev meje v sodnem postopku. Ne drži pritožbena trditev, da bi moralo sodišče predlog zavreči, ker predlagatelja nimata pravnega interesa za določitev meje za 2 metra vzhodno od zgoraj navedenih točk, kar predstavlja prestavitev meje v njuno zemljišče, kot izhaja iz njunega zahtevka oziroma predloga, ki ga kljub opozorilu nasprotnega udeleženca nista spremenila. Za predlog v nepravdnem postopku zadošča zgolj opis razmerja, o katerem naj sodišče odloči, ter navedba dejstev, ki so pomembna za odločitev, in dokazov za ugotovitev teh dejstev.
SODNI REGISTER - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC0004555
ZGD-1 člen 64, 64/5, 500, 500/2.
lastni poslovni delež - oblikovanje rezerv v bilanci
Družba torej še ni opravila plačila za pridobljeni lastni poslovni delež. Če ga ni in dokler ga ne bo, družba nima razloga za oblikovanje rezerv po petem odstavku 64. člena ZGD-1, še manj pa ima sodni register razlog zahtevati bilanco stanja z vnaprej “na zalogo” oblikovanimi rezervami. Tudi po literaturi zakon ne zahteva, da morajo biti rezerve za lastne deleže oblikovane pred sklenitvijo pogodbe, torej zavezovalnega posla, niti pred registracijo pridobitve lastnega poslovnega deleža, temveč preden se takšna pridobitev lastnega deleža plača družbeniku, ki lastni poslovni delež proda družbi.
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da točka tretjič spornega dednega dogovora vključuje vse v denacionalizaciji vrnjeno premoženje, saj iz dednega dogovora ne izhaja, da so določene obveznice že bile razdeljene in da kot take niso predmet odstopa.
STEČAJNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079642
ZFPPIPP člen 153, 153/5, 153/5-1, 221h, 221h/1, 221j, 221j/8, 236, 236/5. ZGD-1 člen 55. ZPP člen 300.
zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - opustitev dopolnitve zahteve - insolventnost dolžnika - neizpodbojna domneva - sklep o začetku stečajnega postopka - upniška prisilna poravnava - mikro družba - razvrščanje glede na velikost dolžnika - odločanje o začetku postopka upniške prisilne poravnave - upravičeni predlagatelj - pomanjkanje aktivne legitimacije - zavrženje predloga za začetek postopka prisilne poravnave - neodpravljiva nesklepčnost
Dolžnik ni dopolnil zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, zaradi česar velja neizpodbojna domneva po določilu petega odstavka 236. člena ZFPPIPP, da je dolžnik insolventen in je tako podan razlog za začetek stečajnega postopka. V tem primeru sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka zunaj naroka in ne da bi izvajalo dokaze o tem, ali je dolžnik insolventen in ali je bil upnik procesno legitimiran vložiti predlog. Končno je insolventnost dolžnika predpogoj za začetek obeh postopkov zaradi insolventnosti, tako stečajnega kot postopka prisilne poravnave, ki ga predlaga pritožnik.
Ker se dolžnik glede na svojo velikost razvršča med mikro družbe, upnik nad dolžnikom ne more predlagati postopka upniške prisilne poravnave po določbi 221.j člena ZFPPIPP, ker je ta predvidena le za majhne, srednje in velike družbe.
Upniški predlog za začetek postopka (redne) prisilne poravnave nad mikro družbo je neodpravljivo nesklepčen, saj iz njegovega predloga ne izhaja zahtevana pravna posledica, nesklepčnosti pa ni mogoče odpraviti niti z dopolnitvijo predloga. V takem primeru sodišče predloga ne da v popravo, ampak ga zavrže.
vrednost spornega predmeta - sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta - možnost pritožbe
Ker zaradi pravnomočne ustavitve postopka v tej zadevi o glavni stvari ne bo odločeno, se posledično zoper odločbo o glavni stvari tudi ne bo mogoče pritožiti. Zato ima po oceni pritožbenega sodišča tožeča stranka posebno pritožbo zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta, ki sicer ni dovoljena.
Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke dopustilo, saj bo tožeča stranka kljub umiku tožbe še vedno dolžna plačati 1/3 sodne takse, zato ima tudi pravni interes za odločanje o pritožbi. Zato je pomembno, od katere vrednosti spornega predmeta bo morala tožeča stranka plačati znižano takso.
Povečanje premoženja na podlagi koncesijske pogodbe se v izkazu poslovnega izida izkazuje kot prihodki. V primeru opravljanja dejavnosti pa bi koncesionarju nastajali tudi stroški in drugi odhodki. Vrednost spornega predmeta bi morala torej biti opredeljena kot razlika med prihodki in odhodki.
OBLIGACIJSKO PRAVO – RAZLASTITEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060435
ZZK-1 člen 243. OZ člen 40, 40/2. ZRPPN člen 59. ZPP člen 44, 44/3.
izbrisna tožba – razpolaganje z razlaščeno nepremičnino – pogodba namesto razlastitve – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera pridobitelja nepremičnin – nedopusten nagib – ničnost pogodbe – pritožba zoper sklep o ugotovitvi vrednosti spornega predmeta
Tožnica je svojo solastninsko pravico na spornih nepremičninah pridobila na podlagi dveh pogodb namesto razlastitve, sklenjenih v letu 1992 z A. A. in prvo toženko. Čeprav tožnica ni poskrbela za vknjižbo, ki ima v tem primeru le publicitetni ali deklaratorni učinek, svoje pravice ni izgubila niti potem, ko so jo z vpisom v zemljiško knjigo prehiteli toženci. Tožnici je namreč uspelo izpodbiti domnevo njihove dobrovernosti.
V skladu s 126. členom ZNP se skupni stroški postopka delijo v sorazmerju z velikostjo solastniških deležev. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da solastni deleži udeležencev na vseh parcelah niso enaki in bi bila potrebna cenitev nepremičnin, ki se delijo. S tem bi nastajali novi stroški, zato je sodišče odločilo, da sta nasprotni udeleženki predlagatelju dolžni povrniti 55% stroškov, predlagatelj pa jih nosi 45%. Glede na to, da je predlagatelj pri parcelah 42/6 in k. o. X zemljiškoknjižni lastnik do ½, pri parceli 42/4 k. o. X solastnik do 423/1000, pri parc. št. 42/8 k. o. X pa do 133/500, je odločitev sodišča prve stopnje ustrezna.
ureditev meje – kriteriji – močnejša pravica – zadnja mirna posest
Močnejša pravica je največkrat lastninska pravica, ki jo je posamezni od mejašev pridobil na katerega od pravno veljavnih načinov. Na presojo, do kam sega močnejša pravica enega ali drugega mejaša, gradbeni poseg na sporni površini ne more vplivati. Enako pa velja tudi za primer, da bo sodišče urejalo mejo na podlagi zadnje mirne posesti. Zadnja mirna posest je namreč tisto posestno stanje, ki sta ga določeno dobo pred začetkom spora oba mejaša poznala, upoštevala in spoštovala.
določitev nujne poti – priključitev na komunalno omrežje – prekomeren poseg v lastninsko pravico
Zakonsko predvideni pogoji (razlogi) za vzpostavitev predlagane nujne poti (po parceli nasprotnih udeleženk) za priključitev na komunalno omrežje niso izpolnjeni. V tem okviru je ob tehtanju interesov obeh strani sodišče utemeljeno zaključilo, da bi vzpostavitev predlagane trase predstavljala prekomeren poseg v lastninsko pravico nasprotnih udeleženk in da ima predlagatelj za uresničitev svojega interesa tudi druge možnosti.
osebni stečaj – časovno trajanje osebnega stečaja – sprememba načrta poteka postopka osebnega stečaja – namen postopka osebnega stečaja
Dejstvo, da trajanje postopka osebnega stečaja v zakonu ni časovno omejeno, razen v kolikor ni bil začet postopek odpusta obveznosti, ni nesorazmerno s samim ciljem postopka osebnega stečaja in ne predstavlja nesorazmernega posega v dolžnikove temeljne človekove pravice, kot to trdi pritožnik. Predvsem od vrste in obsega dolžnikovega premoženja ter možnosti unovčitve le-tega pa je odvisno, koliko časa bo postopek osebnega stečaja trajal.