Pri odškodnini, s katero leasingodajalec zaradi predčasne odpovedi pogodbe o leasingu zahteva povračilo pozitivnega pogodbenega interesa, je odločilno, ali je bila vsota nezapadlih obrokov leasinga diskontirana na čas prenehanja pogodbe o leasingu in ali je bila skladno s tretjim odstavkom 243. člena Obligacijskega zakonika od tega zneska odšteta preostala vrednost predmeta leasinga. Gre namreč za kriterija, ki dajeta garancijo, da odškodnina ne presega dejanske škode.
V konkretnem primeru ni bila sporna metoda izračuna preostale vrednosti predmetov leasinga (torej ali bo to prodajna cena oziroma kupnina ali kako drugače ocenjena vrednost), temveč (kot sta to utemeljeno opozarjali toženki in kar je nesporno) da tožnica pri izračunu odškodnine ni upoštevala nobene vrednosti predmetov leasinga. Takšen zahtevek pa je v nasprotju s formulo izračuna višine odškodnine v 11.3 točki Splošnih pogojev, kot tudi načelom popolne odškodnine.
Neprodaja predmetov leasinga ne more biti pravno dopusten razlog, da bi bila upravičena do odškodnine, ki bi presegala njeno dejansko škodo. Pomeni kvečjemu, da je tožnica odškodninski zahtevek vložila preuranjeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079637
ZOR člen 611, 641, 644. ZPP člen 253, 339, 339/1.
projektantska pogodba - izpolnitev pogodbenih del - napake v projektu podizvajalca - odgovornost projektanta - podprojektant na zahtevo naročnika - zavrnitev dokaznih predlogov - neobrazloženost zavrnitve - zaslišanje izvedenca - pomanjkljivosti izvedenskega mnenja - pregled dokumentacije pri izdelavi mnenja - predložitev dokumentacije - opredeljevanje stranke do izvedenčevih zaključkov
Že s tem, ko sploh ni jasno, katera dokumentacija je bila s strani izvedenke pregledana, je izvedensko mnenje tako pomanjkljivo, da se pritožnica o njem sploh ne more izjasniti. Pravilen postopek v zadevi bi bil, da bi sodišče prve stopnje tožeči stranki (ki je tudi sama izrazila pripravljenost predložiti dokumentacijo) naložilo, da vso dokumentacijo predloži v spis, nato pa bi bilo že iz tega jasno, kaj je bilo izvedenki sploh na razpolago, pritožnica pa bi dobila možnost, da se o izvedenkinih zaključkih kvalificirano izjasni. Že ne glede na dokazni predlog pritožnice glede predložitve dokumentacije bi zato sodišče prve stopnje moralo to zahtevati od tožeče stranke.
Projektantsko pogodbo je s tožečo stranko podpisala zgolj drugotožena stranka. Na podlagi pogodbe je zgolj ona tista, ki je tožeči stranki zavezana k pravilni izpolnitvi pogodbenih del - izdelavi projektov. Če je do napak prišlo v projektu njenega podizvajalca, je to stvar drugotožene stranke, ki je tudi očitno dopuščala, da je eden od njih tožeči stranki neposredno izročal projekte, ne da bi jih sama pred tem pregledala. Višje sodišče sicer razume, da je bilo projektantsko delo zelo obsežno in je razumljivo, da si je drugotožena stranka pri tem pomagala s podizvajalci (podprojektanti), vendar pa je to ne razbremeni njene odgovornosti do naročnika. Tudi če je bil K. njen podprojektant na zahtevo tožeče stranke, je drugotožena stranka na to pristala in sklenila projektantsko pogodbo, po kateri je sama v celoti odgovorna za pravilnost projektov. Vso možnost je imela, da bi zavrnila sklenitev pogodbe pod takimi pogoji.
Dejansko podlago tožbe pod opr. št. I P 688/2010, kot tudi pod opr. št. I P 1132/2014, predstavlja isti življenjski dogodek, ki temelji na trditvah, da je tožena stranka B. B. brez pooblastila A. A. dvignila z njenega bančnega računa 57.461,51 EUR in je zato za ta znesek neupravičeno obogatena. Prvo tožbo je vložila A. A., ki je med postopkom umrla, zato so njeni dediči, trije otroci, v trenutku njene smrti vstopili v pravdo. Spor je ohranil svojo obligacijsko pravno naravo in ni postal spor v zvezi z obsegom zapuščine, za kar se zavzema pritožba. Glede na zgoraj navedeno je tako v obeh pravdnih zadevah podana istovetnost pravdnih strank in istovetnost tožbenega zahtevka.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3. ZST-1 člen 8, 11, 11/4.
sodna taksa za tožbo – določitev nove vrednosti spornega predmeta po uradni dolžnosti – delno plačilo sodne takse – plačilo celotne takse kot procesna predpostavka – neutemeljeno zavrženje predloga za taksno oprostitev
Če je sodna taksa plačana le delno, procesna predpostavka za meritorno odločanje sodišča ni izpolnjena.
Morebitno nepravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa o obsegu terjatev, za katere se po delni ustavitvi izvršba nadaljuje, na pravilnost sprejete odločitve o ustavitvi ne vpliva. Takšno pojasnilo ima postranski in neobvezujoč značaj.
ZIZ člen 104, 104/1, 107, 107/3, 107/4, 120, 127. ZFPPIPP člen 280, 280/2.
pravica do pritožbe - ločitvena pravica - ločitvena pravica, pridobljena v postopku izvršbe ali zavarovanja - ločitvena pravica ostane v veljavi - pravnomočen sklep o preizkusu terjatev
Dolžnikov dolžnik nima pravice do pritožbe zoper sklep, ki ga izda izvršilno sodišče na podlagi drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP, s katerim odloči, da ostane v veljavi ločitvena pravica, pridobljena v postopku izvršbe in zavarovanja.
V obravnavani zadevi sta bila obseg in višina stroškov izvršitelja upniku znana v trenutku, ko je prejel izvršiteljev obračun.
- Upnik zmotno meni, da se položaja, ko se izvršitelj poplača iz kupnine, in ko temu ni tako, razlikujeta z vidika dolžnosti upnika, da pravočasno priglasi svoje stroške v postopku.
- Upnik neutemeljeno opira svoje stališče na določilo, da lahko izvršitelj stroške poplača iz kupnine za prodane stvari. To določilo je pravilno razumeti le v okviru pojasnjenega sistema ločenih razmerij med izvršiteljem in upnikom ter upnikom in dolžnikom.
Zoper plačilni nalog po prvem odstavku 34.a člena ZST-1 je dopusten ugovor zgolj iz razlogov nepravilne odmere višine sodne takse ali že plačane sodne takse.
sodna taksa za napoved pritožbe – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – delno plačilo sodne takse – očitna pomota – vrnitev v prejšnje stanje – oprava zamujenega pravdnega dejanja
Sodišče prve stopnje je najprej odločalo o predlogu za vrnitev v prejšnje in ga zavrglo, ker toženka skupaj s predlogom ni opravila zamujenega pravnega dejanja (ni doplačala sodne takse). Višje sodišče v Ljubljani je ta sklep potrdilo. S tem je toženka izkoristila pravzaprav edino učinkovito pravno sredstvo, s katerim bi si lahko izboljšala položaj, ki je nastal zaradi njene napake pri plačilu sodne takse. To po drugi strani pomeni, da stranka te svoje napake ne more uspešno uveljaviti kot pritožbeni razlog zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zaradi neplačila (oz. delnega plačila) sodne takse štelo, da je napoved pritožbe umaknjena.
O tem, da morajo biti vsi podatki iz vloge resnični, točni in popolni, je prosilec opozorjen tudi v obrazcu „izjave o premoženjskem stanju“. Toženec je bil torej ob vložitvi predloga za taksno oprostitev v dovolj veliki meri opozorjen, da morajo biti podatki, ki jih sodišču posreduje, resnični. Nenazadnje pa je podajanje lažnih podatkov tudi v nasprotju z moralnimi načeli.
poenostavljena prisilna poravnava – učinkovanje poenostavljene prisilne poravnave – posodobljen sezam terjatev – predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave – navedba zavarovane terjatve v predlogu – načrt finančnega prestrukturiranja – neučinkovanje poenostavljene prisilne poravnave na zavarovane terjatve – soglasje upnika zavarovane terjatve k učinkovanju poravnave
Določbe ZFPPIPP o prisilni poravnavi se za postopek poenostavljene prisilne poravnave smiselno uporabljajo tako, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev. Predlog za začetek prisilne poravnave mora vsebovati tudi načrt finančnega prestrukturiranja, ta pa mora vsebovati predlog prisilne poravnave, ki mora vsebovati tudi opis in skupni znesek prednostnih terjatev in skupni znesek zavarovanih terjatev ter navedbo, da za imetnike prednostnih in zavarovanih terjatev prisilna poravnava, če bo potrjena, ne bo učinkovala. Dolžnik je z navedbo upnikove terjatve v predlogu za začetek prisilne poravnave le izpolnil zakonsko obveznost glede vsebine predloga, ni pa s tem dosegel učinkovanja prisilne poravnave na upnikovo zavarovano terjatev.
Če je za uspešno finančno prestrukturiranje treba prestrukturirati tudi zavarovane terjatve, mora načrt finančnega prestrukturiranja vsebovati tudi opozorilo, da je soglasje imetnikov teh zavarovanih terjatev za njihovo prestrukturiranje nujen pogoj uspešnega finančnega prestrukturiranja. Navedbo s takšno vsebino je dolžnik v predlogu sicer podal, vendar pa upnik soglasja, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje tudi zanj, ni podal. Zgolj morebitno dogovarjanje z upniki pa v takem primeru ne zadostuje za učinkovanje poenostavljene prisilne poravnave na upnikovo terjatev.
sodne takse – spremenjene okoliščine – nov predlog za taksno oprostitev – res iudicata – zavrženje predloga
Navedbe glede zdravstvenega stanja tožnice in s tem povezane njene pridobitne (ne)sposobnosti ne morejo vzbuditi dvoma v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, saj je bilo že ob prejšnjem odločanju upoštevano, da tožnica nima nobenih dohodkov.
Pomen izjeme iz 158. člena ZPP je v tem, da toženec, ki izpolni zahtevek šele med pravdo, torej po nastopu litispendence, zahtevek s tem pripozna. Zaradi tega mora plačati pravdne stroške, če le ne gre za izjemni primer, ko ni dal povoda za tožbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079620
OZ člen 635, 635/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15.
podjemna pogodba - odgovornost za napake - slabo opravljano delo - pavšalno zatrjevanje napak - ugovor znižanja plačila - neupoštevanje navedb - kršitev pravice do izjave - protispisnost
Z upoštevanjem navedb, ki jih je tožena stranka prvič podala šele v drugi pripravljalni vlogi, bi sodišče prve stopnje storilo kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pravico do izjave bi kršilo tožeči stranki, saj bi se oprlo na navedbe, do katerih se ta sploh ne bi imela možnosti opredeliti.
Če niso ugotovljene napake, nikakor ne more biti utemeljen ugovor znižanja kupnine.
Pri kršitvi iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP gre za to, da sodišče v razlogih sodbe vsebini dokaznega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo to dejansko ima (nepravilno prenese podatke iz listinskega gradiva v sodbo). To je napaka tehnične narave (napačen postopek prenosa).
odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe - pravno priznana škoda - kumulacija jamčevalnega in odškodninskega zahtevka - odprava napak na podjemnikov račun
Jamčevalni zahtevek iz tretjega odstavka 639. člena OZ in odškodninski zahtevek iz petega odstavka 639. člena OZ nista alternativna, pač pa kumulativna.
Tudi lastninska pravica je premoženjska pravica, katere vsebina je (spet premoženjska) pravica uporabe (prvi odstavek 37. člena Stvarnopravnega zakonika - v nadaljevanju SPZ), ki ji je mogoče objektivno določiti vrednost. Lastnik lahko uporabo stvari odstopi drugemu in prejme plačilo (587., 602. člen OZ). Uporaba lastne stvari ima prav tako premoženjsko vrednost. Lastnik svojo stvar lahko (trajno!) uporablja, in če mu je uporaba za določen čas onemogočena, utrpi (pravno priznano) škodo. Čeprav mu je kasneje vrnjena možnost uporabe, ni mogoče zagovarjati stališča, da je vzpostavljeno prejšnje stanje in da materialne škode ni utrpel.
Naročnik, ki odpravlja napake na podjemnikov račun, ni upravičen čakati na plačilo. Za zamudo s plačilom stroškov dolguje podjemnik po prvem odstavku 378. člena OZ zamudne obresti.
Tožnik ni uveljavljal nečiste denarne terjatve, saj je zahteval plačilo po vrednosti najemnin v posameznih mesecih, kot je škoda nastajala.
Zapadlost odškodninskega zahtevka ob nastanku škode (165. člen OZ) še ni zamuda dolžnika (prvi odstavek 299. člena OZ).
poškodba pri igri nogometa - mehanizem nastanka poškodbe - prečni zlom tibije - namerna brca od zadaj v nogo oškodovanca - namerno poškodovanje izven pravil nogometne igre - kršitev pravil športne igre - protipravnost ravnanja
Toženčevega ravnanja ni mogoče opredeliti kot borbe za žogo v okviru nogometne igre, temveč kot namerno poškodovanje tožnika izven pravil nogometne igre, torej kot protipravno dejanje.
nadzorovana obravnava – pogoji za nadzorovano obravnavo
Nadzorovana obravnava je obravnava oseb s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, ki se izvaja na podlagi sklepa sodišča pod nadzorom psihiatrične bolnišnice, na območju katere ima oseba stalno ali začasno prebivališče, oziroma kadar nima prijavljenega ne stalnega ne začasnega prebivališča, na območju, na katerem dejansko biva, v skladu z načrtom nadzorovane obravnave izven psihiatrične bolnišnice v domačem okolju osebe.
Ker je upnik plačila izvršilnih stroškov po zakonu oproščen in se vnaprej plačajo v breme proračuna, v praksi ni realno pričakovati, da bo prvenstveno on skrbel, da se izvršilni postopek opravi s čim manjšimi stroški in je ta skrb na strani sodišča, ki iz proračunskih sredstev zalaga izvršilne stroške in si nato prizadeva za njihovo povrnitev. Zato mora z zadostno skrbnostjo spremljati potek postopka in še pred izplačilom izvršitelju preveriti, ali izvršitelj pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe ravna s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in brez nepotrebnih stroškov ter ali obstajala zakonska podlaga za opravo posameznega izvršilnega dejanja, za katero zahteva plačilo.
Pri odmeri starostne pokojnine ni bil upoštevan del plače iz naslova nadurnega dela. Podatki so obstajali že v času upokojevanja tožnika, vendar pa jih tožena stranka pri odmeri pokojnine ni upoštevala (ker zanje ni vedela). Če bi ti podatki vplivali na odmero pokojnine, bo moral toženec v ponovljenem upravnem odločanju postopati po 1. odstavku 183. člena ZPIZ-2 in odločbo, s katero je bila tožniku že pravnomočno priznana in odmerjena pokojnina, razveljaviti ali spremeniti in mu priznati višjo pokojnino. 183. člen ZPIZ-2 omogoča, da se v primerih, ko stranka naknadno predloži podatke o plači, pokojnina lahko (za naprej) ponovno odmeri.