ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 209, 209/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja
Tožena stranka je tožniku v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je v spornem obdobju v svojstvu kuharja vrtca podružnične šole v nasprotju z normativi za pripravo kosil in malic nabavljal večje količine živil, predvsem mesnih; da si je od tako nabavljenih živil protipravno prilastil najmanj 126,33 kg mesa oziroma mesnih izdelkov, kar ima tudi vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po členu 209/1 KZ-1. Tožniku ni mogoče očitati, da je meso naklepno porabil zase in si ga s tem protipravno prilastil. Zgolj dejstvo, da je tožnik v spornem obdobju nabavil za 126,33 kg mesa in mesnih izdelkov nad predpisanimi normativi, še ne dokazuje, da si je to količino mesa tudi prilastil. Sicer pa je bistveno to, da v izpodbijani izredni odpovedi PZ znaki očitanega kaznivega dejanja sploh niso bili navedeni, niti ne izhajajo iz opredelitve očitkov. Navedeno je le, da je v nasprotju z normativi nabavljal večje količine predvsem mesnih živil in si jih protipravno prilastil. Ker torej v izredni odpovedi PZ niso navedeni vsi znaki kaznivega dejanja po členu 209/1 KZ-1, je izredna odpoved PZ glede odpovednega razloga po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 nezakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neupravičen izostanek z dela – hujša kršitev pogodbenih obveznosti – odsotnost delavca z dela – nedovoljen dokaz
Tožnica je predložila CD posnetek pogovora z direktorjem, ko sta se prijateljsko pogovarjala o osebnih stvareh. Pogovor je tekel tudi o koriščenju starega in novega letnega dopusta, o posegu umetne oploditve, o vrnitvi nazaj na delo, če poseg ne uspe in bolniškem staležu, če ta uspe. Na podlagi navedenega CD posnetka je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnica obvestila direktorja, da želi koristiti stari in novi letni dopust do ponovnega postopka umetne oploditve. Zato tožena stranka ni dokazala obstoja odpovednega razloga po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj je tožnica direktorja tožene stranke obvestila o odsotnosti. Pri tem ni pomembno, ali je direktor tožnici dopust v celotnem trajanju do spornega dne odobril, ker je v skladu z določilom 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 bistveno, da delavec delodajalca ne obvesti o razlogih odsotnosti, četudi je morda neopravičeno izostal z dela.
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da Ustava RS v poglavju o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah zagotavlja nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, zasebnosti ter osebnostnih pravic (35. člen). Pravica do zasebnosti se za posameznika lahko konča tam, kjer kolidira z zakonsko izkazanim močnejšim interesom drugih. Pri tem pride do kolizije pravic, zato teorija poudarja, da je pri odločanju treba izhajati iz načela sorazmernosti. V obravnavanem primeru je tožnica snemala v prostorih delodajalca pogovor z direktorjem, ko se je dogovarjala za koriščenje dopusta in ob ponovnem postopku umetne oploditve in predvideni odsotnosti ter je tožnica pogovor snemala v obrambi svoje pravice do dela in socialne varnosti, zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo CD posnetek oziroma prepis le-tega, kot dovoljen dokaz.
ZIZ člen 270, 271, 272. ZFPPIPP člen 122, 310, 310/1, 310/2, 310/3, 383, 383/2. ZZZDR člen 12, 51, 51/2. ZN člen 47, 48.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - obstoj terjatve - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - izločitvena pravica v stečajnem postopku - osebni stečaj
Z zmotno uporabo določila 3. odstavka 310. člena ZFPPIPP, ki se v postopku osebnega stečaja, sploh ne uporablja, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sprejelo napačni materialnopravni zaključek, da je izločitvena pravica tožnice, ki jo je sicer pravočasno prijavila v postopku osebnega stečaja, ki teče nad tožencem, prenehala zaradi tega, ker v prekluzivnem enomesečnem roku v skladu s 1. in 2. odstavkom 310. člena ZFPPIPP ni vložila tožbe zaradi ugotovitve obstoja te njene, s strani stečajnega upravitelja sicer prerekane, izločitvene pravice in da že iz tega razloga tožnica verjetnosti obstoja te svoje terjatve, kot prvega pogoja za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne in nedenarne terjatve, ni izkazala.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Tožena stranka je že v času podaje odpovedi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku vedela, da bo zaradi dolgotrajne plačilne nediscipline podjetja B. d.o.o. odstopila od pogodbe o poslovnem sodelovanju, ki je bila sicer sklenjena za neodločen čas. Posebni projekt, ki je predvideval povečan obseg dela, pa se je iztekel. Zato je tožnikovo delo poslovnega sekretarja, ki je obsegalo delo na tem projektu ter delo, povezano z B. d.o.o., postalo nepotrebno. Druge tožnikove naloge niso bile takšnega obsega, da bi zagotavljale nadaljnjo potrebo po tožnikovem delu. Opravljanje teh preostalih nalog manjšega obsega pa sta prevzela prokurist in direktorica tožene stranke. Ker je tožena stranka dokazala, da je za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi obstajal utemeljen poslovni razlog po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je izpodbijana odpoved zakonita.
Sodišče prve stopnje je tožnici priznalo 300 točk za tožbo, 300 točk za prvi narok, 20 točk za sprejem sodbe in obvestilo stranke, 60 točk za odsotnost iz pisarne in 2 % materialnih stroškov, kar skupaj znaša 693,60 točk. Tožnici je priznalo še kilometrino v višini 22,20 EUR, ki jo je prištelo k številu točk 693,60 in dobilo znesek 715,80 EUR, od tega zneska je izračunalo še 22 % DDV v višini 157,48 EUR, namesto, da bi kilometrino prištelo k znesku 318,36 EUR (693,60 točk x 0,459 EUR) in na podlagi vsote 340,56 EUR izračunalo 22 % DDV, to je v višini 74,92 EUR, kar skupaj znaša 415,48 EUR in ne 873,28 EUR. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep o stroških postopka skladno s 5. alinejo 358. člena ZPP spremenilo tako, da je znesek 873,28 EUR nadomestilo z zneskom 415,48 EUR.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006858
KZ-1 člen 205, 205/1-1. ZKP člen 166.
velika tatvina – nujna preiskovalna dejanja
Kdaj lahko preiskovalni sodnik opravi posamezno preiskovalno dejanje pred izdajo sklepa o preiskavi določa 166. člen ZKP. Iz prej navedenega člena izhaja, da lahko preiskovalni sodnik opravi posamezna preiskovalna dejanja le v primeru, če bi bilo z opravo tega dejanja nevarno odlašati. V obravnavanem primeru ta pogoj ni izpolnjen, pritožnik v pritožbi te trditve niti ne izpostavlja.
Po določbi 6. točke prvega odstavka 205. člena ZPP sodišče postopek prekine tudi v primeru, če tako določa drug zakon in navedeni Zakon je v obravnavanem primeru takšen “drug” zakon. Zakon ne vsebuje določbe o nadaljevanju prekinjenega postopka, na podlagi določbe drugega odstavka 15. člena Zakona, pa se po preteku treh mesecev, kot najdaljšega možna časa trajanja prekinitve postopka, postopek po zakonu nadaljuje. Ob pravilni uporabi te določbe Zakona in ob pravilni uporabi določbe tretjega odstavka 208. člena ZPP bi sodišče prve stopnje lahko nadaljevalo postopek po prenehanju razloga za prekinitev, ki je v obravnavanem primeru potek časa treh mesecev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023193
KZ-1 člen 86, 86/4, 86/8. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 373.
način izvršitve kazni zapora - konkretizacija kršitev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pritožbeni razlogi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nadomestitev kazni zapora z izvrševanjem dela v splošno korist - nadomestitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna - kršitev kazenskega zakona
Dejansko stanje je popolno ugotovljeno tedaj, ko so ugotovljena vsa pretekla dejstva in ne dejstva, ki bodo, če bodo, odločitvi sledila.
Pravdne stranke ne morejo s pomočjo procesnih kršitev vsebinsko izpodbijati ugotovljenega dejanskega stanja. Razumljivost razlogov namreč ne vključuje njihove razumnosti. Tudi sodba z nerazumnimi, nelogičnimi, protislovnimi stališči je lahko razumljiva. Ker je razumljivost formalna, razumnost pa vsebinska kvaliteta sodbe, sta konkretna očitka procesnih kršitev le navidezna, saj tožnik z njima v bistvu graja sprejeto dokazno oceno.
Čeprav je tožnica šele tekom postopka pred sodiščem prve stopnje odvetnico pooblastila za zastopanje, je pooblaščenka upravičena tudi do nagrade za postopek.
OZ člen 190, 190/1, 592, 592/1, 597, 597/1, 610, 610/1.
najemna pogodba - prodaja nepremičnine - odpoved nadaljevanju najema z novim lastnikom - plačevanje najemnine - višina najemnine - površina najetih prostorov - pogodbeno dogovorjena površina - dejanska površina - stvarna napaka - zahtevek za znižanje zakupnine - tožba na znižanje zakupnine - akontacija za obratovalne stroške - revalorizacija akontacije - neupravičena pridobitev - obogatitev na škodo upnika - zmanjšanje upnikovega premoženja - premoženjska pravica izven upnikove sfere - DDV na najemnino
Tožena stranka ima prav, da se po prodaji nepremičnine najem nadaljuje z novim lastnikom. V tej zadevi pa so bile okoliščine takšne, da je tožena stranka privolila v nadaljevanje najemne pogodbe s tožečo stranko in se odpovedala nadaljevanju najemne pogodbe z novim lastnikom. Razlogi za to so bili, da je tožena stranka vedela tako za prodajo nepremičnine kot tudi za dogovor tožeče stranke in novega lastnika, da naj se nadaljuje najemno razmerje med tožečo in toženo stranko. Odločilno pa je, da je ne glede na prvi odstavek 610. člena OZ, tožena stranka plačevala najemnino še naprej tožeči stranki kljub temu, da je vedela za prodajo. S takšnim ravnanjem je sklepčno pristala na to, da se odpove pravnim posledicam prenosa najemnega razmerja na novega lastnika po prvem odstavku 610. člena OZ. Posledica je bila, da še naprej velja najemna pogodba s tožečo stranko. Novi lastnik se je očitno s tem strinjal in se s tem odpovedal zahtevkom do tožene stranke. Pravni položaj tožene stranke se ni poslabšal, s tem pa je bil tudi dosežen namen prvega odstavka 610. člena OZ, čeprav se je njegovi uporabi tožena stranka odpovedala.
Besedilo samega prvega odstavka 597. člena OZ je tako jasno, da ne pušča nobenega dvoma: najemnik lahko zahteva znižanje zakupnine. Če nanj najemodajalec ne pristane, mora najemnik znižanje zahtevati s tožbo.
Zahtevek iz neupravičene obogatitve je podan le, če je bil dolžnik obogaten, in če se je obogatitev dogodila „na škodo“ upnika. To pomeni, da je moralo priti do zmanjšanja upnikovega premoženja v korist dolžnikovega premoženja. Če premoženjske pravice ni nikoli niti bilo v upnikovem premoženju, je dolžnikova obogatitev na škodo upnika sama po sebi nemogoča.
Zaključek o večji verjetnosti tožnikove trditve o sklenitvi posojilne pogodbe temelji na vsebini dveh listin, ki sta povezani s spornim poslom in ki sta ju podpisali obe pravdni stranki. Iz obeh listin izhaja posojilna podlaga posla.
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 7, 154, 154/2, 165, 165/2, 212.
plačilo nadomestila zaradi nemožnosti uporabe – višina nadomestila – nečista denarna terjatev – izvedensko mnenje – dejansko stanje – stroški postopka – prepoved reformatio in peius
Pri odmeri nadomestila iz drugega odstavka 72. člena ZDen, ko se korist ugotavlja s pomočjo tržnih najemnin, to pomeni, da se vrednost tržnih najemnin ugotavlja po razmerah oziroma cenah, kakršne so v času sojenja (to je odločitve na prvi stopnji oziroma izdelave izvedeniškega mnenja). Enako kot tega ni mogoče enačiti z višino najemnine v času od uveljavitve ZDen do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji in njeno valorizacijo na čas sojenja (kar je Vrhovno sodišče že presojalo), tega ni mogoče enačiti niti z višino najemnine v času ob zaključku prvega sojenja, ko so bile razmere na nepremičninskem trgu za tožnike najbolj ugodne. Čas sojenja v konkretni zadevi je čas (zadnjega) zaključka postopka na prvi stopnji. Sodišče prve stopnje je to tudi pravilno upoštevalo. Sam potek časa in dejstvo, da so se cene najema po zaključku prvega sojenja znižale, zato na odločitev ne moreta vplivati.
pogodba o prenosu dejavnosti – spremenjene okoliščine – razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – nespoštovanje dogovorjenih obveznosti – izjalovitev pogodbenega namena
Tožnica je na toženca že decembra 2012, ko se je upokojila, prenesla celotno pogrebno dejavnost. Sodišče prve stopnje je življenjsko prepričljivo zaključilo, da je bil namen prenosa v letu 2012 ne samo v tem, da toženec v celoti prevzame pogrebno dejavnost, temveč tudi, da bo le on iz družine to dejavnost tudi v nadaljevanju opravljal (še posebej življenjsko logično pa, da tega posla ne bo več opravljala tožnica). Okoliščine ob sklenitvi Dogovora, s katerimi je toženec tudi v nadaljevanju računal, pa so se v tolikšni meri spremenile, da se zaradi njih ne da doseči namena pogodbe, zato je tudi po mnenju pritožbenega sodišča upravičen do razveze Dogovora (prvi odstavek 112. člena OZ).
ZAVAROVANJE TERJATEV - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC0004536
ZIZ člen 273, 273/1.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved izvršitve sklepa skupščine o prodaji lastnih poslovnih deležev
Ko gre za začasno odredbo s prepovedjo odtujitve in obremenitve premičnin in nepremičnin, za katere se vodi javni register, zakon določa tudi vpis prepovedi v ta register, s čimer si upnik zagotovi publicitetni učinek erga omnes. Tega bi si lahko zagotovil tudi v tej zadevi, vendar ni predlagal vpisa prepovedi v sodni register in sodišče prve stopnje je ni dovolilo. Zato je imela začasna odredba s prepovedjo izvršitve sklepa o prodaji učinek samo med strankama in še to do sklenitve zavezovalnega posla, to je pogodbe o prodaji poslovnega deleža.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0078096
SPZ člen 37, 65, 66, 66/1, 67, 67/2, 67/5, 68, 105, 105/1. OZ člen 190 ,197.
solastnina – solastniški delež – določitev solastniškega deleža – solastniški delež vpisan v zemljiško knjigo – obogatitev – pogodba o upravljanju – stroški obratovanja – stroški upravljanja – nastanek etažne lastnine – določitev upravitelja – posel izrednega upravljanja – določitev ključa delitve – plačevanje stroškov s strani tretjega – neupravičena obogatitev
Oblikovanje posesti tako, da imajo nad pravno nesamostojnimi deli nepremičnine izključno posest posamezni solastniki, je zgolj ena od možnih oblik izvrševanja pravice do posesti, v praksi pa je nemara celo najpogostejša. Vsekakor pa takšna oblika izvrševanja posesti še ne pomeni, da je nastala etažna lastnina.
Iz drugega odstavka 67. člena SPZ je mogoče sklepati, da je imel SPZ v mislih predvsem vrednost stvari ali delov stvari kot merilo, ki se ga naj ga upošteva v zvezi s solastnino. Prav tako je mogoče višino solastniških deležev na ostalih, funkcionalno povezanih, vendar nepozidanih parcelah, pripisati različnim okoliščinam.
Solastninskega deleža na prostoru ni mogoče določiti, če ima solastnik v posesti več prostorov. Sodišče je vezano na solastninski delež, kot je vpisan v zemljiški knjigi.
Poleg tega pa je poskušala vzpostaviti merila za delitev stroškov, ki so bila drugačna kot je zakonsko pravilo, namreč delitev bremen po solastniških deležih. Za odstopanje od teh meril je pač potrebno soglasje vseh in ne zgolj večinska odločitev, že zaradi varovanja koristi manjšinskih solastnikov.
Če je tožeča stranka plačevala stvari in storitve tretjim, te pa so bile namenjene obratovanju zgradbe v solastnini, je prišlo do obogatitve solastnikov na račun tožeče stranke. Če za takšno ravnanje tožeče stranke ni bilo pravnega temelja, je pravni temelj za zahtevke tožeče stranke torej vseeno lahko le 190. člen OZ, čeprav tožeča stranka ni bila upravnik (ali „upravitelj“) zgradbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da aktivna legitimacija tožeče stranke, glede na to, da ni zahtevala plačila na poseben račun rezervnega sklada, ni podana.
Zemljiškoknjižno sodišče je moralo, ko je izvedlo vpis odločbe, ki je bila izdana po določbah ZVEtL, na podlagi tretjega odstavka 81. člena ZZK-1 odločiti tudi o izbrisu vseh (kasnejših) vpisov iz tretjega odstavka 80. člena zakona. Zato so pritožbene navedbe o izvrševanju javne službe služnostnega upravičenca neutemeljene.