OZ člen 133, 133/1, 133/3, 133/4, 352, 365. SPZ člen 219, 219/1.
odškodnina – plinovod – optični kabel – škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti – izgubljeni dohodek – škoda, ki presega običajne meje – služnost v javno korist – obzirno izvrševanje služnosti – zastaranje odškodninskega zahtevka – pretrganje zastaranja
Za pretrganje zastaranja je bistveno upnikovo dejanje zoper dolžnika z namenom ugotovitve, zavarovanja ali izterjave terjatve, opravljeno pred sodiščem, ni pa pomembno, ali je bilo to dejanje tudi popolno v smislu zahtev pravdnega postopka. Pritožnik utemeljeno uveljavlja, da je bilo zastaranje pretrgano s prvo vlogo v nepravdnem postopku, v katerem je tožnik (tedaj predlagatelj) opredelil toženčevo škodno ravnanje (ki je v nepravdnem postopku nastopal kot nasprotni udeleženec) in v čem se škoda kaže. S kasnejšimi navedbami v nepravdnem postopku in – po nadaljevanju obravnavanja dela predloga v pravdnem postopku – dopolnitev tožbe v skladu z zahtevami ZPP je tožnik ostal v okviru škodnega ravnanja, ki ga je zatrjeval že v prvotnem predlogu.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0078096
SPZ člen 37, 65, 66, 66/1, 67, 67/2, 67/5, 68, 105, 105/1. OZ člen 190 ,197.
solastnina – solastniški delež – določitev solastniškega deleža – solastniški delež vpisan v zemljiško knjigo – obogatitev – pogodba o upravljanju – stroški obratovanja – stroški upravljanja – nastanek etažne lastnine – določitev upravitelja – posel izrednega upravljanja – določitev ključa delitve – plačevanje stroškov s strani tretjega – neupravičena obogatitev
Oblikovanje posesti tako, da imajo nad pravno nesamostojnimi deli nepremičnine izključno posest posamezni solastniki, je zgolj ena od možnih oblik izvrševanja pravice do posesti, v praksi pa je nemara celo najpogostejša. Vsekakor pa takšna oblika izvrševanja posesti še ne pomeni, da je nastala etažna lastnina.
Iz drugega odstavka 67. člena SPZ je mogoče sklepati, da je imel SPZ v mislih predvsem vrednost stvari ali delov stvari kot merilo, ki se ga naj ga upošteva v zvezi s solastnino. Prav tako je mogoče višino solastniških deležev na ostalih, funkcionalno povezanih, vendar nepozidanih parcelah, pripisati različnim okoliščinam.
Solastninskega deleža na prostoru ni mogoče določiti, če ima solastnik v posesti več prostorov. Sodišče je vezano na solastninski delež, kot je vpisan v zemljiški knjigi.
Poleg tega pa je poskušala vzpostaviti merila za delitev stroškov, ki so bila drugačna kot je zakonsko pravilo, namreč delitev bremen po solastniških deležih. Za odstopanje od teh meril je pač potrebno soglasje vseh in ne zgolj večinska odločitev, že zaradi varovanja koristi manjšinskih solastnikov.
Če je tožeča stranka plačevala stvari in storitve tretjim, te pa so bile namenjene obratovanju zgradbe v solastnini, je prišlo do obogatitve solastnikov na račun tožeče stranke. Če za takšno ravnanje tožeče stranke ni bilo pravnega temelja, je pravni temelj za zahtevke tožeče stranke torej vseeno lahko le 190. člen OZ, čeprav tožeča stranka ni bila upravnik (ali „upravitelj“) zgradbe.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - upnik kot udeleženec v postopku izbrisa - nedovoljena pritožba
Upnik v pritožbi ne navaja, da bi vložil ugovor proti sklepu o izbrisu oziroma začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije z dne 23. 5. 2016. Tudi iz spisa to ni razvidno. Zato je sklep z dne 23. 5. 2016 postal pravnomočen 2. 9. 2016 in bil 23. 5. 2016 objavljen na AJPES. Upnik tako ni udeleženec postopka in nima pravice do pritožbe zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga.
vpis hipoteke na podlagi sklepa o zavarovanju - presoja pogojev za vpis - načelo formalnosti - vročanje predloga za vpis nasprotnim udeležencem - pravica do izjave
1. Sodišče je v zemljiškoknjižnem postopku omejeno le na presojo zakonskih pogojev za predlagani vpis in se ne sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti teka postopka zavarovanja in samega sklepa o zavarovanju, ki predstavlja podlago za vpis.
2. Glede na naravo tega postopka pritožnica tudi ne more uspeti z očitki, da ni bila vabljena na sodišče. Pravico do izjave je imela glede na določbe ZZK-1 možnost uresničiti z vložitvijo ugovora in obravnavane pritožbe.
ZAVAROVANJE TERJATEV - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC0004536
ZIZ člen 273, 273/1.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved izvršitve sklepa skupščine o prodaji lastnih poslovnih deležev
Ko gre za začasno odredbo s prepovedjo odtujitve in obremenitve premičnin in nepremičnin, za katere se vodi javni register, zakon določa tudi vpis prepovedi v ta register, s čimer si upnik zagotovi publicitetni učinek erga omnes. Tega bi si lahko zagotovil tudi v tej zadevi, vendar ni predlagal vpisa prepovedi v sodni register in sodišče prve stopnje je ni dovolilo. Zato je imela začasna odredba s prepovedjo izvršitve sklepa o prodaji učinek samo med strankama in še to do sklenitve zavezovalnega posla, to je pogodbe o prodaji poslovnega deleža.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka – upravičen razlog za zamudo
Stranka lahko v primeru, ko je za opravo nekega procesnega dejanja določen rok, to dejanje opravi tudi zadnji dan roka. Za presojo utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje je pravno odločilno le, ali se ji je kadar koli znotraj tega roka (četudi zadnji) dan pripetilo nekaj, kar ji je onemogočilo, da bi procesno dejanje opravila pravočasno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0084943
OZ člen 131, 131/1. ZGD-1 člen 38a.
podlage odškodninske odgovornosti – odškodninska odgovornost direktorja družbe – protipravnost ravnanja – dokazovanje – dejansko stanje – odprava nasprotja interesov
Tožeča stranka ni dokazala, da jo je toženka kot njena direktorica oškodovala, ko je sklenila pogodbo s svojim možem: ni dokazala, da bi bilo oglaševanje mogoče izvesti ceneje, to, da je bila storitev dejansko opravljena in oglaševanje v skladu s pogodbo zagotovljeno, pa niti ni bilo sporno.
zavarovalnina – popolna škoda – določila Splošnih pogojev o izračunu zavarovalnine – vrednotenje po sistemu Eurotax – dopolnilno izvedensko mnenje – nagrada izvedenca za izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja – neizpolnitev naloženih nalog s strani sodišča – pridobitev pravice do nagrade
Izvedenec pridobi pravico do nagrade, ko delo opravi tako, kot mu je naloženo s sklepom sodišča. Že po sklepu sodišča prve stopnje z dne 29. 1. 2016 je bila naloga izvedenca (med drugim), da višino škode na vozilu tožeče stranke zaradi škodnega dogodka dne 16. 8. 2014 opredeli v skladu z določbo 1.a točke 16. člena Splošnih pogojev, vprašanje o izračunu po navedeni določbi je bilo izvedencu zastavljeno tudi v dopisu, s katerim je sodišče zahtevalo dopolnitev izvedeniškega mnenja. Obakrat je sodišče izvedenca opozorilo, da naj upošteva zavarovalno vrednost zavarovanega vozila na dan ugotavljanja višine škode, zmanjšano za izgubljeno vrednost zaradi amortizacije. Na navedeno vprašanje izvedenec v osnovnem izvedeniškem mnenju ni odgovoril in dela ni opravil, kot je zahtevalo sodišče, nanj pa ni odgovoril niti v dopolnitvi izvedeniškega mnenja.
Pritožba neutemeljeno izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da je vrednotenje po sistemu EUROTAX v konkretnem primeru nepravilno, ker zanj ni opore v sklenjeni zavarovalni pogodbi in v Splošnih pogojih. Tožena stranka je v Splošnih pogojih določila, kako se izračuna dejanska vrednost zavarovane stvari in kako se ugotovi višina škode. Za ugotavljanje te je odločilna zavarovalna vrednost zavarovane stvari na dan ugotavljanja višine škode (torej pogodbena vrednost), zmanjšana za izgubljeno vrednost zaradi amortizacije.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0085929
ZOdv člen 4, 11. Kodeks odvetniške poklicne etike člen 41, 43, 44, 45. OZ člen 5, 6, 6/2, 15, 74, 86, 86/1, 87, 766. ZOdvT člen 21.
mandatna pogodba – sklenitev pogodbe – soglasje volj – sporazum o bistvenih sestavinah – ničnost – odgovornost odvetnika – načelo vestnosti in poštenja – profesionalna skrbnost – morala – pooblastilo – vložitev tožbe brez pooblastila – pasivna legitimacija – zavrnitev dokaznih predlogov
Odvetnik je dolžan stranko – kolikor je to mogoče – vnaprej seznaniti s potekom postopka in stroški postopka, nato pa jo redno obveščati o dogajanju in jo poučiti o dejanskem stanju in o pravnih vprašanjih ter ji tako omogočiti vsebinsko odločitev v lastni zadevi.
Toženka je v nasprotju s pravili stroke izkoristila tožnikovo stisko in slabo zdravstveno (duševno) stanje. Ni ravnala v tožnikovem interesu, ampak je samovoljno vložila tožbe in z napovedjo enormno velikih vrednosti sporov zasledovala svoj finančni interes – visoko plačilo odvetniških storitev, s tem pa tožniku povzročila velike stroške sodnih taks. Gre za protizakonito in nemoralno ravnanje, saj obstaja splošen družbeni konsenz o nesprejemljivosti ravnanja odvetnika, ki v nasprotju s svojo poklicno vlogo skrbnika strankinih interesov, zlorabi zaupanje stranke, zasleduje svoje interese, stranki povzroča stroške. Odvetnikovo vlaganje tožb na tak način – brez pooblastila, z nerazumno visokimi vrednostmi spora, večje število tožb, kot bi bilo potrebno – je nemoralno.
Ugotovitev vsebine dednega dogovora ne pomeni ugotovitve pravice (ali pravnega razmerja), gre za ugotovitev pravno relevantnega dejstva.
Ker ima dedni dogovor učinke sodne poravnave, je nepravdno sodišče vezano tudi na dejstva, dogovorjena v njem.
Od priglašenih odvetniških stroškov sodišče ni priznalo stroškov za poročila stranki in posvete s stranko, saj so ti stroški zajeti v priznanih stroških za vloge.
motenje posesti – protipravnost – zadnje stanje posesti – razlogi sklepa – pravica do posesti – posestno varstvo
Prvo sodišče se je po nepotrebnem ukvarjalo z vprašanjem poteka meje, vpliva izdelane fasade in z ugotavljanjem oddaljenosti kovinske ograje od objektov pravdnih strank. V motenjskih sporih so tovrstna vprašanja povsem irelevantna, saj daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, medtem ko se pravica do posesti – in ravno s tem se je ukvarjalo sodišče – v motenjskih pravdah ne upošteva.
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 358, 358-3, 370, 370/1, 370/1-3, 373, 373/1, 394, 394/1. ZPPPD člen 2, 4, 4/1.
kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - namen proizvodnje konoplje rastline - količina prepovedane droge - gojenje za lastno uporabo
Kljub temu, da je neto teža zaseženih rastlin konoplje znašala 234,68 grama, pa je potrebno pri presoji, ali je bil glede na količino prepovedane droge obtoženčev namen neupravičeno gojenje rastline konoplje za širšo uporabo (proizvodnja) ali pa le za lastno porabo, predvsem upoštevati, da je obtoženec posadil in gojil le štiri rastline konoplje, kar je nedvomno relativno majhna količina, ki sama po sebi še ne izkazuje, da je obtoženec prepovedano drogo proizvajal.
vknjižba hipoteke na podlagi sklepa o zavarovanju - postopek prisilne poravnave nad zemljiškoknjižnim lastnikom - ovira za dovolitev vpisa
Nasprotni udeleženec (dolžnik iz sklepa o zavarovanju, ki v tej zadevi predstavlja podlago za vpis) je v ugovoru zoper sklep o dovolitvi vpisa trdil, da zaradi posledic začetka postopka prisilne poravnave zoper njega ni mogoče dovoliti vpisov v zemljiški knjigi. Pritožbeno sodišče se s tem ne strinja. Ker je bil nad nasprotno udeleženko začet postopek poenostavljene prisilne poravnave in ne stečajni postopek, določbe 94. člena ZZK-1 v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti.
SODNI REGISTER - CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC0004537
ZSReg člen 33, 33/1, 33/2.
vpis spremembe družbenika - prenos lastnih poslovnih deležev - tožba na izpodbijanje sklepa skupščine - preložitev postopka - formalni pogoji za vpis v sodni register
V tej zadevi ne gre za vpis na podlagi sklepa skupščine, ampak na podlagi pogodbe. Udeleženec v pritožbi zoper sklep o vpisu ni zatrjeval, da je vložil tudi tožbo na razveljavitev pogodbe o prodaji lastnih poslovnih deležev. Tudi če bo sodišče v pravdnem postopku zaradi izpodbijanja sklepa skupščine pravnomočno ugodilo tožbenemu zahtevku, to ne bo imelo neposrednega učinka na pogodbo o prodaji lastnih poslovnih deležev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0085936
OZ člen 489, 490, 490/4, 493, 493/1, 493/2, 494, 495, 495/1. ZFPPIPP člen 227, 227/1, 252, 383.
prodajna pogodba – jamčevalni zahtevek – odgovornost za napake – pravna napaka – omejitev javnopravne narave – sankcije za pravne napake – izključitev odgovornosti – neusklajenost gradnje z gradbenim dovoljenjem – zavrženje tožbe – osebni stečaj – pravne posledice začetka stečajnega postopka – načelo koncentracije
Na podlagi ključne dejanske ugotovitve, da je bila kupcema omejitev znana že od vsega začetka, sta pravice iz naslova jamčevanja v vsakem primeru izgubila.
OZ člen 190, 190/1, 592, 592/1, 597, 597/1, 610, 610/1.
najemna pogodba - prodaja nepremičnine - odpoved nadaljevanju najema z novim lastnikom - plačevanje najemnine - višina najemnine - površina najetih prostorov - pogodbeno dogovorjena površina - dejanska površina - stvarna napaka - zahtevek za znižanje zakupnine - tožba na znižanje zakupnine - akontacija za obratovalne stroške - revalorizacija akontacije - neupravičena pridobitev - obogatitev na škodo upnika - zmanjšanje upnikovega premoženja - premoženjska pravica izven upnikove sfere - DDV na najemnino
Tožena stranka ima prav, da se po prodaji nepremičnine najem nadaljuje z novim lastnikom. V tej zadevi pa so bile okoliščine takšne, da je tožena stranka privolila v nadaljevanje najemne pogodbe s tožečo stranko in se odpovedala nadaljevanju najemne pogodbe z novim lastnikom. Razlogi za to so bili, da je tožena stranka vedela tako za prodajo nepremičnine kot tudi za dogovor tožeče stranke in novega lastnika, da naj se nadaljuje najemno razmerje med tožečo in toženo stranko. Odločilno pa je, da je ne glede na prvi odstavek 610. člena OZ, tožena stranka plačevala najemnino še naprej tožeči stranki kljub temu, da je vedela za prodajo. S takšnim ravnanjem je sklepčno pristala na to, da se odpove pravnim posledicam prenosa najemnega razmerja na novega lastnika po prvem odstavku 610. člena OZ. Posledica je bila, da še naprej velja najemna pogodba s tožečo stranko. Novi lastnik se je očitno s tem strinjal in se s tem odpovedal zahtevkom do tožene stranke. Pravni položaj tožene stranke se ni poslabšal, s tem pa je bil tudi dosežen namen prvega odstavka 610. člena OZ, čeprav se je njegovi uporabi tožena stranka odpovedala.
Besedilo samega prvega odstavka 597. člena OZ je tako jasno, da ne pušča nobenega dvoma: najemnik lahko zahteva znižanje zakupnine. Če nanj najemodajalec ne pristane, mora najemnik znižanje zahtevati s tožbo.
Zahtevek iz neupravičene obogatitve je podan le, če je bil dolžnik obogaten, in če se je obogatitev dogodila „na škodo“ upnika. To pomeni, da je moralo priti do zmanjšanja upnikovega premoženja v korist dolžnikovega premoženja. Če premoženjske pravice ni nikoli niti bilo v upnikovem premoženju, je dolžnikova obogatitev na škodo upnika sama po sebi nemogoča.
Zaključek o večji verjetnosti tožnikove trditve o sklenitvi posojilne pogodbe temelji na vsebini dveh listin, ki sta povezani s spornim poslom in ki sta ju podpisali obe pravdni stranki. Iz obeh listin izhaja posojilna podlaga posla.
O zahtevku na plačilo glavnice v znesku 13.000,00 EUR je bilo pravnomočno odločeno v kazenskem postopku, zato je sodišče v pravdnem postopku lahko odločalo le še o plačilu zamudnih obresti od glavnice, na podlagi določila drugega odstavka 319. člena ZPP pa je moralo tožbo v delu, ki se nanaša na plačilo glavnice 13.000,00 EUR, zavreči.
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 7, 154, 154/2, 165, 165/2, 212.
plačilo nadomestila zaradi nemožnosti uporabe – višina nadomestila – nečista denarna terjatev – izvedensko mnenje – dejansko stanje – stroški postopka – prepoved reformatio in peius
Pri odmeri nadomestila iz drugega odstavka 72. člena ZDen, ko se korist ugotavlja s pomočjo tržnih najemnin, to pomeni, da se vrednost tržnih najemnin ugotavlja po razmerah oziroma cenah, kakršne so v času sojenja (to je odločitve na prvi stopnji oziroma izdelave izvedeniškega mnenja). Enako kot tega ni mogoče enačiti z višino najemnine v času od uveljavitve ZDen do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji in njeno valorizacijo na čas sojenja (kar je Vrhovno sodišče že presojalo), tega ni mogoče enačiti niti z višino najemnine v času ob zaključku prvega sojenja, ko so bile razmere na nepremičninskem trgu za tožnike najbolj ugodne. Čas sojenja v konkretni zadevi je čas (zadnjega) zaključka postopka na prvi stopnji. Sodišče prve stopnje je to tudi pravilno upoštevalo. Sam potek časa in dejstvo, da so se cene najema po zaključku prvega sojenja znižale, zato na odločitev ne moreta vplivati.