ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12. ZPP člen 212, 337, 337/1.
pravna oseba – odlog plačila sodne takse – likvidnost – zaprt transakcijski račun – prenehanje poslovanja – trditvena podlaga – izjava o premoženjskem stanju – pritožbene novote
Trditve tožene stranke v predlogu za taksno oprostitev so bile omejene le na slabo likvidnostno stanje in izkaz negativnega poslovnega izida. Sodišče prve stopnje pa je po vpogledu izjave o premoženjskem stanju tožene stranke ugotovilo, da ima tožena stranka sredstva, ki znatno presegajo višino dolgovane sodne takse, ki jih bo v prihodnje lahko unovčila. Zato je sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo, da trditve tožene stranke v predlogu za taksno oprostitev ne omogočajo ugoditve predlogu za oprostitev plačila sodne takse, opravičujejo pa odlog plačila sodne takse.
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 358, 358-3, 370, 370/1, 370/1-3, 373, 373/1, 394, 394/1. ZPPPD člen 2, 4, 4/1.
kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - namen proizvodnje konoplje rastline - količina prepovedane droge - gojenje za lastno uporabo
Kljub temu, da je neto teža zaseženih rastlin konoplje znašala 234,68 grama, pa je potrebno pri presoji, ali je bil glede na količino prepovedane droge obtoženčev namen neupravičeno gojenje rastline konoplje za širšo uporabo (proizvodnja) ali pa le za lastno porabo, predvsem upoštevati, da je obtoženec posadil in gojil le štiri rastline konoplje, kar je nedvomno relativno majhna količina, ki sama po sebi še ne izkazuje, da je obtoženec prepovedano drogo proizvajal.
motenje posesti – protipravnost – zadnje stanje posesti – razlogi sklepa – pravica do posesti – posestno varstvo
Prvo sodišče se je po nepotrebnem ukvarjalo z vprašanjem poteka meje, vpliva izdelane fasade in z ugotavljanjem oddaljenosti kovinske ograje od objektov pravdnih strank. V motenjskih sporih so tovrstna vprašanja povsem irelevantna, saj daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, medtem ko se pravica do posesti – in ravno s tem se je ukvarjalo sodišče – v motenjskih pravdah ne upošteva.
Tožnik s tožbo zahteva razveljavitev dokončne odločbe tožene stranke ter priznanje denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Hkrati je vložil predlog za izdajo začasne odredbe za razveljavitev dokončne odločbe tožene stranke ter, da sodišče odredi izvedbo ugotovitvenega postopka v zvezi s prijavo na Zavodu RS za zaposlovanje. Glede na izpodbijani odločbi, ko je tožena stranka z dokončno odločbo potrdila sklep Zavoda RS za zaposlovanje o zavrženju tožnikove zahteve za priznanje pravice do nadomestila za čas brezposelnosti, ko ne gre za meritorno odločitev in izvršljivo odločbo, pogoji za pozitivno odločitev o predlogu niso izpolnjeni. Ne samo, da ne gre za meritorno odločitev in izvršljivi odločbi, tudi predlog v predmetni zadevi že po vsebini ni takšen, da bi z njim bilo mogoče doseči namen začasnega zavarovanja. Odredba, s katero bi sodišče odredilo ugotovitveni postopek, dejansko predstavlja izvajanje dokazov in bi lahko bilo le stvar postopka v zvezi s sporom o glavni stvari, seveda, če bi postopek tekel v tej smeri in bi sodišče izvedbo teh dokazov štelo za pomembno za samo odločitev. Odredba, s katero naj bi sodišče le odredilo ugotovitveni postopek, pa po citiranem 270. oz. 272. členu ZIZ-a ni predmet zavarovanja, zaradi česar je sodišče prve stopnje predlog za izdajo začasne odredbe s takšno vsebino utemeljeno zavrnilo.
dogovor o dobavi vozila - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - pravočasna izpolnitev kot bistvena/nebistvena sestavina pogodbe - fiksni/nefiksni pravni posel - odstop od pogodbe s konkludentnimi ravnanji - pravne posledice razvezane pogodbe - sklenitev nove ustne kupoprodajne pogodbe za drugo vozilo
Ugotovljene okoliščine (oziroma ravnanja) tudi po mnenju pritožbenega sodišča izpolnjujejo kriterij konkludentnosti in ne dopuščajo dvoma, da je toženec odstopil od pogodbe.
Ker tožnik ni grajal toženkinih trditev o njegovem 10% soprispevku, je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik temu ni oporekal, pravilna, v nadaljevanju pa je sprejet pravilen zaključek, da je toženka odgovorna tožniku le v višini 90%.
začetek stečajnega postopka - insolventnost - trajnejša nelikvidnost - domneva insolventnosti - domnevna baza - pobotni ugovor - procesno pobotanje - prepričanje - dokazni standard
Ni utemeljen pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje navedenih ugovorov ni obravnavalo, saj je nanje odgovorilo ne glede na zavzeto (napačno) stališče, da je dolžnik podal (le) procesni ugovor zaradi pobota (ki v predhodnem stečajnem postopku res ne more povzročiti prenehanja terjatve upnika do dolžnika). Pobotna izjava, s katero je uveljavljan izvenpravdni pobot, je namreč lahko podana tudi tekom predhodnega stečajnega postopka, pritožba pa utemeljeno opozarja, da je dolžnik pobotno izjavo podal v vlogi z dne 7. 5. 2015.
gradbena pogodba za izdelavo montažne stanovanjske hiše - delo z napakami - nedokončanje gradbenih del - delna neizpolnitev - odstop naročnika od pogodbe - ex nunc učinki odstopa od pogodbe - uveljavljanje odstopa od pogodbe (šele) s tožbo - jamčevalni zahtevki - vrednost nepremičnine ob odstopu od pogodbe - stroški odprave napak - škoda zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine - neizkazanost najemnega razmerja v spornem obdobju
S tem je sodišče prve stopnje ovrednotilo vrednost nepremičnine ob odstopu od pogodbe, v presežku pa je toženo stranko zavezalo k vračilu v skladu s 111. členom OZ, saj je tožena stranka prejela več kot je sama izpolnila. Tožeča stranka je tako navedla dejstva, ki konkretizirajo zahtevek, prav tako je takšen zahtevek sklepčen, saj iz trditev izhaja utemeljenost zahtevka in materialno procesno vodstvo sodišča (285. člen ZPP) ni bilo potrebno. Tožena stranka pa je takšnem zahtevku obrazloženo nasprotovala (slednjega pa tožeča stranka ni prerekala) s trditvijo, da je tožeča stranka bila lastnica stanovanja oz. hiše v Avstriji, kar je izpovedala tudi sama tožeča stranka, ter, da se najemne pogodbe časovno prekrivajo. S tem pa tožeča stranka resničnost zatrjevanih dejstev (obstoj najemnega razmerja v zatrjevanem obdobju) ni uspela dokazati.
USTAVNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080164
URS člen 2, 22, 23, 24. ZOPNI člen 1, 2, 5, 7, 7/3, 7/4, 9, 9/1, 16, 17, 17a, 17a/2, 18, 18/1, 18/5, 20, 23, 23/1, 25, 26, 26/2, 28, 28/2, 29, 35, 35/1, 35/2. ZUstS člen 23. ZPP člen 2, 2/1, 163, 163/4, 180, 337, 337/1. ZKP člen 118, 119. ZZK-1 člen 98. ZIZ člen 15, 54, 239, 270, 270/3, 272, 272/2, 272/3, 273, 273/1, 273/1-2.
premoženje nezakonitega izvora – postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora – tožba – začasno zavarovanje – uporaba ZIZ – pogoji za izdajo začasne odredbe – neznatna škoda – prepoved odtujitve in obremenitve – prekinitev postopka – postopek za oceno ustavnosti
Ker je bilo obravnavano začasno zavarovanje predlagano (šele) v sami tožbi, je bilo dolžno sodišče prve stopnje pogoje za ugoditev takšnemu predlogu presojati zgolj v skladu z 28. členom ZOPNI, ki se v drugem odstavku jasno sklicuje na uporabo zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje.
ZOPNI ne določa roka za vložitev tožbe tožbe za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Če bi zakonodajalec tak rok v omenjenem zakonu nameraval določiti, bi to nedvomno storil jasno (izrecno). Ker tega ni storil in ker gre pri tem za ukrep civilno-pravne narave, je potrebno upoštevati splošne določbe civilnega (obligacijskega) prava o rokih, v katerih je moč zahtevke uveljavljati.
Predložitev sodne odločbe o začasnem zavarovanju oziroma zapisnika iz drugega odstavka 17.a člena ZOPNI ne predstavlja (procesne) predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe.
mnenje ločitvenega upnika - nadomestni sklep - pravna narava premične stvari - sestavina nepremičnine - premoženje, ki je predmet ločitvene pravice - začetek prodaje - postopek ugotavljanja lastninske pravice - ovira za prodajo nepremičnine
Upravitelj je v predlogu za izdajo sklepa o prodaji premoženja z javno dražbo predlagal, da se dolžnikovo premoženje, to je obe nepremičnini, skupaj s tam navedenimi premičninami izvede kot celota. V zvezi s tako določenim predmetom prodaje je bil ločitveni upnik tudi pozvan k podajanju mnenja. Pritožniku je pritrditi, da je predmet prodaje po nadomestnem sklepu drugačen, saj ne vsebuje več premičnin, nerazjasnjeno pa je stanje glede generatorja, zato je sodišče prve stopnje storilo kršitev določb postopka, ki bi utegnila vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Še vedno ostaja odprto vprašanje pravne narave generatorja - ali je predmetni generator sestavina nepremičnine, na kateri ima pritožnik DUTB ločitveno pravico. Ker pa izločitveni upnik K. L. v tem postopku še vedno vztraja pri izločitveni pravici in postopek ugotavljanja lastninske pravice na tem generatorju še ni zaključen, je zaenkrat podana ovira za prodajo predmetne nepremičnine iz tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje o tem vprašanju v obeh izpodbijanih sklepih ni zavzelo stališča.
Določbe četrtega odstavka 95. člena ZKP, po kateri se lahko obdolženca oprosti povrnitve vseh ali dela stroškov kazenskega postopka, ni mogoče uporabiti v primeru povzročitve stroškov kazenskega postopka po svoji krivdi.
pravica družbenika do informacije in vpogleda – način posredovanja informacije – oblika posredovanja informacije – fizični vpogled v dokumentacijo – dolžnost zagotoviti fotokopiranje listin
Pravica družbenika do vpogleda in informacij po določbi 512. člena ZGD-1 ni omejena le na fizični vpogled v dokumentacijo, pač pa je treba družbeniku dati tudi možnost fotokopiranja le-te. Smotrno je, da poslovodja nasprotnega udeleženca predlagatelju posreduje informacije o zadevah družbe v pisni obliki, zato je neutemeljena pritožbena trditev, da družba zato, ker ne posluje, nima možnosti plačila fotokopij.
Družbenikovi pravici do informacij in vpogleda iz 512. člena ZGD-1 ni zadoščeno že z dano možnostjo vpogleda v dokumentacijo.
oškodovanec kot tožilec - obtožnica brez preiskave - nepravilna sestava sodišča
Predsednica senata okrožnega sodišča nima zakonskega pooblastila za odločitev o vloženi obtožnici na način kot je bilo odločeno v konkretni zadevi, to je zavrženju obtožnice kot prepozne.
začasna odredba - zavarovanje odškodninske terjatve - pogodbena odškodninska odgovornost - protipravnost - pogoji za začasno odredbo - standard verjetnosti - verjetnost obstoja terjatve - izgubljeni dobiček - zamuda z izvedbo pogodbenih del - trditveno in dokazno breme - dokazi in izvajanje dokazov - dokazni postopek v postopku zavarovanja - odločanje o utemeljenosti predloga za zavarovanje z začasno odredbo - hiter postopek - dokazna ocena
Ko sodišče odloča o terjatvi kot materialnem pogoju za zavarovanje začasne odredbe, odloča v okviru zatrjevanih dejstev in predloženih dokazov. Postopek zavarovanja z začasno odredbo je hiter postopek, temu je prilagojen tudi dokazni postopek. O tem, kateri dokazi se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče. Sodišče prve stopnje je izvedlo predložene listinske dokaze, ki poleg pogodbene vsebine vsebujejo tudi pogajalski proces. Z njimi je ugotavljalo tako zatrjevano vsebino pogodbe (predvsem glede rokov in cene) kot tudi obstoj zatrjevane prisile. To pa je zadoščalo za odločanje o utemeljenosti predloga za zavarovanje z začasno odredbo. Ker se v postopku za izdajo začasne odredbe odloča s stopnjo verjetnosti, sodišče (še) ne opravi celostne dokazne ocene, kot mu nalaga 8. člen ZPP. Zato praviloma ne izvaja vseh predlaganih dokazov, pač pa lahko na podlagi gradiva v spisu oceni, ali so navedbe, s katerimi tožnik utemeljuje izdajo začasne odredbe, izkazane s stopnjo verjetnosti.
ZIS-UPB3 člen 1, 8. URS člen 22. ZPP-UPB3 člen 180, 180/1, 180/2, 351, 351/2.
vsebina izpolnitvenih ravnanj pogodbenih strank - tvegana pogodba - igre na srečo - denarna odškodnina - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - protipravnost - nesubstancirane navedbe - pravica do izjave v postopku - pogodbeno razmerje - avtonomija pogodbenih strank
V odškodninskem pravu velja, da morajo predpostavke odškodninske obveznosti biti podane kumulativno. Kršitev pogodbene obveznosti je materialnopravna predpostavka, ki jo sodišča ugotavljajo praviloma najprej. Posebnost v obravnavani zadevi je, da to predpostavko sestavlja več zakonskih dejanskih stanov, ki morajo biti prav tako podani kumulativno. Sodišče druge stopnje je že pojasnilo, da razlagalne težave povzroča podnormiranost zakonskega besedila, neobstoj primerljive sodne prakse, delna sprememba ZIS (uveljavitev novele ZIS-C) v relevantnem časovnem obdobju. Tako na ravni omenjene predpostavke ni izrecno določeno, kdaj oz. ali sploh mora igralnica, splošna opozorila o tveganju igre na srečo (trditve o takšnem obveščanju z besedili na vstopnicah, brošurah, plakatih) konkretizirati tako, da se posveti posameznemu igralcu, ki npr. izstopa s številom obiskov igralnice, po vsotah denarja, s katerim igra in ga individualno obravnavati. Tudi kaj natančno bi naj ta individualna obravnava vsebovala, ni izrecno določeno.
Vendar je, kot je sodišče druge stopnje obširno pojasnilo v tej sodbi, materialnopravna predpostavka tudi resna ogroženost za preživljanje oz. škodljivi vplivi čezmernega igranja iger na srečo, ki pa je tožnik ni substancirano zatrjeval in dokazal, kot je bilo pojasnjeno. Četudi bi torej sodišče druge stopnje menilo, da je potrebno razlagati materialno pravo na primerljiv način z avstrijsko ureditvijo ter, da so zatrjevana in dokazana vsa odločilna dejstva, zaradi katerih bi lahko toženki očitali kršitev pogodbene obveznosti (najprej individualnega nadzora nad tožnikom, nato razgovor, pridobivanje informacij o njegovem premoženjskem stanju, in nato sprejeti odločitev o tem, ali naj omeji oz. celo prepove nadaljnje igranje), bi moralo pritožbo zavrniti iz prej navedenega razloga. Ko bi namreč toženka te obveznosti izpolnila, bi ugotovila, da gre pri tožniku za osebo, ki z udeležbo pri igri na srečo sicer izgublja relativno visoke denarne zneske, vendar so njegovi prihodki in premoženjsko stanje takšni, da te izgube ne ogrožajo njegovih premoženjskih, socialnih in družinskih temeljev.
Ker sta za povračilo kredita pri navedenih bankah kot solidarna poroka jamčila tudi oba toženca, za povračilo obveznosti po leasing pogodbi družbi N. L. d.o.o. pa zgolj drugi toženec, sta tožniku v skladu s 1033. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) dolžna povrniti ustrezen del plačanega dolga.
Ko gre za solidarno obveznost, je namreč upnik oziroma porok, ki je vstopil na mesto upnika, tisti, ki odloča, katerega od dolžnikov bo terjal, vsak dolžnik pa mu odgovarja za celo obveznost, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena.
stroški kazenskega postopka - stroški vročanja oškodovanki kot tožilki - vročanje po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje o kazenskem postopku - stroški nastali po krivdi
Po 1. točki drugega odstavka 92. člena ZKP spadajo med stroške postopka tudi stroški za vročanje pisanj po pravni ali fizični osebi. Kdaj je procesni udeleženec, v predmetnem primeru oškodovanka kot tožilka, te stroške zakrivil je dejansko vprašanje, ki pa ga je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno razrešilo in za svoje zaključke navedlo sprejemljive razloge.
S sklepom o popravi se lahko popravijo le napake, ki so nastale pri pisni izdelavi izdanega sklepa oziroma pri sestavljanju prepisa sklepa, ne pa napake pri oblikovanju volje sodišča.
primopredaja vozila - prevzem vozila pred primopredajo - dogovor o prevzemu pred primopredajo - prevzem in pregled opravljenega dela - kvalitativni prevzem - napake vozila - pravočasno grajanje napak - očitne napake - skrite napake
V primeru dokazanega (ali neprerekanega) dogovora pravdnih strank, da bosta v začetku septembra 2014 opravili „primopredajo“ predelanega avtodoma, bi se presoja sodišča prve stopnje o toženkinem prepoznem oz. nekonkretiziranem grajanju napak izkazala kot zmotna. Po prepričanju višjega sodišča namreč ne bi bilo mogoče šteti, da bi morala toženka očitne napake grajati že 10. 6. 2014 in da je njena trditvena podlaga glede ustnega grajanja skritih napak v mesecu avgustu prešibka, da bi lahko sodišče ugotovilo, ali je bilo grajanje pravočasno. Če bi se pravdni stranki izrecno dogovorili, da bosta prevzem in pregled opravljenega dela opravili v začetku meseca septembra 2014 (med poletjem pa bo toženka avtodom preizkušala), potem toženka z dopisom z dne 25. 8. 2014, v katerem je grajala napake (in ki je bil reakcija na vložen predlog za izvršbo s strani tožeče stranke) ne more biti prepozna.