Položaj t.i. sosporniškega intevenienta po 202. členu ZPP ima oseba, ki bi, če bi sama nastopala kot stranka v pravdi, bila enotni sospornik s stranko, ki se ji pridruži v pravdi.
razrešitev izvršitelja in določitev novega – pravica upnika do izbire novega izvršitelja – pravica do izjave – dopustnost pritožbe
Upnik ima pravico do izbire izvršitelja tudi v primeru, ko je prej postavljeni izvršitelj razrešen. Po naravi stvari v zvezi s tem, da je bil izvršitelj razrešen ter kdo je prevzemnik zadeve v izvršilnem postopku, ne gre za konstitutiven sklep, saj je izvršitelja razrešil že pristojni minister, prevzemnika pa določil predsednik zbornice izvršiteljev. V danem primeru vse do vložitve pritožbe upnik novega izvršitelja ni predlagal. Pred izdajo sklepa sodišče ni bilo dolžno upniku omogočiti pravico do izjave glede odločb ministra in predsednika zbornice oziroma določitve novega izvršitelja. Kljub temu pa ni ovire, da sodišče v nadaljnjem postopku na upnikov predlog določi izvršitelja, ki ga je izbral upnik.
ZIZ v zvezi z določitvijo izvršitelja dolžniku ne omogoča izbire oziroma aktivnega ravnanja, zato zoper sklep o določitvi novega izvršitelja nima pravice do pritožbe.
Ker tudi pravilno ugotovljeni dohodek na družinskega člana presega dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka, je utemeljen sklep, da zaradi plačila dolgovane sodne takse ne bo prišlo do občutnega zmanjšanja sredstev za njihovo preživljanje, kar je po 11. členu ZST-1 pogoj za taksno oprostitev.
Če je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinki pravnomočnosti, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, tudi če je bilo proti pravnomočni odločbi o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo.
Res ni nikjer predpisano, da je mogoče višino škode dokazati samo na točno določen način, vendar opisane okoliščine upravičujejo sum v resničnost trditev tožeče stranke o višini škode, zato dokazi, ki jih je predložila, ne zadoščajo, da bi se sodišče lahko prepričalo o višini škode. Dejstvo je, da iz razlogov na strani tožeče stranke ni bilo popisa prejetega blaga, zato inventura blaga, ki je ostalo v skladišču, ni zanesljiv dokaz o vrednosti ukradenega blaga, podobno velja za CMR, ki bi za prevoz iz Italije v Slovenijo nedvomno moral obstajati, pa ga tožeča stranka ni mogla predložiti. V predmetni zadevi je bila sporna višina škode, kar je bilo dokazno breme tožeče stranke. Stroški, ki jih je imela tožena stranka s preverjanjem upravičenosti do izplačila zavarovalnine pred pravdo, bi ji nastali tudi v primeru, da tožeča stranka tožbe ne bi vložila. Ob upoštevanju dokaznega bremena zato niso bili potrebni stroški tega postopka.
Določba 18. člena ZOZP je jasna, kot tudi njen namen, ki je preprečiti, da bi bila v primeru izčrpanja zavarovalne vsote tožeča stranka kot posredni oškodovanec poplačana, neposredni oškodovanci pa bi ostali brez odškodnine.
V predmetni zadevi gre za situacijo, ko dajatveni zahtevek še ni zapadel, o izdaji vmesne sodbe pa ni sporazuma med strankama, zato sodišče ne more izdati vmesne sodbe na podlagi določbe 315. člena ZPP. Prav tako ni izpolnjen noben od pogojev iz 205. člena ZPP za prekinitev postopka (čakanje na zapadlost terjatev ni razlog za prekinitev postopka).
Tožeča stranka je dne 18. 1. 2016 sodišču posredovala prošnjo za podaljšanje roka za predložitev dokumentacije v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja tožnika, ker je ni uspela pridobiti v danem roku. Sodišče prve stopnje je tožniku rok podaljšalo za 15 dni, zato tožnik s pripravljalno vlogo z dne 25. 1. 2015 oziroma z navedbami in dokaznimi predlogi iz navedene pripravljalne vloge ni prekludiran.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - VETERINARSTVO - PREKRŠKI
VSL0066275
URS člen 29, 29-3. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-6, 155/2. ZKP člen 219. ZZdr-2 člen 21, 90, 119, 192, 192/1, 192/1-8, 192/1-49, 192/1-70, 192/3. ZVMS člen 37, 37/1, 37/1-1, 37/1-2, 94, 94/1, 94/3.
absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nedovoljen dokaz - hišna preiskava - odredba za hišno preiskavo - obrazložitev odredbe - utemeljeni razlogi za sum - zdravila - prepoved dajanja zdravila v promet - proizvodnja zdravil - dovoljenje za proizvodnjo zdravil - uvoz učinkovin - dajanje na trg in uporaba določenih substanc pri živalih
Sodišče prve stopnje je ob presoji zakonitosti opravljene hišne preiskave na podlagi odredbe o hišni preiskavi pravilno upoštevalo, da je pravna oseba umetna tvorba oziroma s pravnim aktom ustvarjen pravni subjekt, ki dejavnosti ne more opravljati sama in brez (ne)delovanja fizične osebe tudi ne more biti storilka prekrška, kot tudi koncept odgovornosti pravnih oseb, ki je praviloma pridružitvena.
Prvostopenjsko sodišče je obrazloženo zavrnilo dokazne predloge obrambe in za to navedlo utemeljene in pravilne razloge, tako da obdolžencema ni bila kršena pravica do obrambe.
Sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določbe petega odstavka 41. člena ZDSS-1, ki določa, da v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. Obravnavani spor namreč ne spada med spore o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, ker v njem tožnik uveljavlja sodno varstvo v zvezi z razpisom in izbiro kandidata na delovno mesto direktorja javnega zavoda. Sodišče prve stopnje je tudi zmotno uporabilo določbe o stroških postopka iz 154. člena ZPP, ker ni upoštevalo načela uspeha v postopku.
Do zavrženja tožbe je prišlo zaradi tega, ker tožnik nima več pravnega interesa za izpodbijanje spornih sklepov tožene stranke. Izbrana kandidatka za direktorico javnega zavoda namreč ni dobila soglasja ustanoviteljice, zato je bil razpisni postopek zaključen in objavljen novi razpis za izbiro direktorja tožene stranke. Ker tožnik s tožbo ni uspel, je v skladu z določbo 154. in 155. člena ZPP dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka.
Med strankama je sporno, ali je toženka dolžna tožniku povrniti stroške prevoza na delo in z dela v višini cene mesečne vozovnice javnega prevoza ali v višini cene dnevne vozovnice. Pravilno je prvostopno sodišče ugotovilo, da je v spornem obdobju toženko zavezoval ZDR, Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti in Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugim dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo in da nobeden od teh predpisov ne daje pravne podlage, da naj bi bil delodajalec dolžan delavcu plačati povračilo stroškov za prihod na delo in z dela le v višini cene mesečne vozovnice javnega prevoza. Niti ni določena obveznost, da bi se povrnil le strošek najcenejšega javnega prevoza. Vendar pa zaradi tega materialnopravno ni pravilen zaključek, da delavcu pripada povračilo v višini cene dnevne vozovnice. Tožnik ni upravičen do povračila višjega zneska od zneska dejanskih stroškov. Kolikšni so bili tožnikovi dejanski stroški pa prvostopno sodišče ni ugotavljalo.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – poslovodna oseba – direktor – individualna pogodba o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi – prenehanje delovnega razmerja
Z odpoklicem tožnika oziroma njegovo predčasno razrešitvijo s funkcije direktorja je prenehala tudi pogodba o zaposlitvi. Iz pogodbe o zaposlitvi izhaja, da tožniku pogodba o zaposlitvi preneha in se ne nadaljuje, ne glede na razlog za odpoklic, še manj pa, da bi se delovno razmerje nadaljevalo, kljub odpoklicu zaradi izrečene nezaupnice iz krivdnih razlogov. Ker tega sodišča prve stopnje pri odločitvi ni upoštevalo, ni pravilno in popolno ugotovilo dejanskega stanja, kar je razlog za razveljavitev izpodbijane odločitve glede zakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi.
V primeru avtomatičnega prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi in s tem delovnega razmerja s predčasno razrešitvijo tožnika s položaja direktorja toženi stranki ni bilo potrebno podati odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ker je ta prenehala že na podlagi predčasnega odpoklica, na podlagi pooblastila iz 72. člena ZDR. Pri tem ni bistveno, da je tožena stranka ob samem odpoklicu zmotno mislila, da je tožniku treba podati še odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDR -1 člen 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 204, 204/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – kaznivo dejanje tatvine – rok za podajo odpovedi
V obravnavanem primeru, ko je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti, ki ima vse znake kaznivega dejanja tatvine, je mogoče o ugotovitvi razloga za odpoved govoriti šele takrat, ko delodajalec ugotovi tudi obstoj dejstev, ki omogočajo zaključek, da ima kršitev vse znake tega kaznivega dejanja in ne že takrat, ko se seznani s storilčevim ravnanjem.
Sklep o odpovedi delovnega razmerja - vojska – ocenjevanje zdravstvene sposobnosti – vojak - zdravstvena zmožnost za opravljanje dela
Tožnik po oceni zdravstvene komisije trajno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za vojaško službo, zato je potrebno o njegovih pravicah odločati pred ZPIZ. To predvideva 6. odstavek 88. člena ZObr, po katerem ima delavec, če preneha izpolnjevati pogoje za poklicno delo na obrambnem področju zaradi zdravstvenih razlogov, pravice po tem zakonu in splošnih predpisih. ZObr v 4. odstavku 99.a člena določa, da mora zdravstvena komisija v primeru, ko oceni, da je zmanjšana delovna sposobnost pripadnika stalne sestave taka, da pripadnik ni več sposoben opravljati vojaške službe, oziroma, da je upravičen do priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja, zadevo odstopiti pristojni enoti zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tega zdravstvena komisija ni storila. Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ne da bi bil v celoti izpeljan postopek, kot ga določa veljavna zakonodaja, zato je odpoved nezakonita.
Za uporabo prvega odstavka 158. člena ZPP so odločilne ugotovitve, da je bila tožba vročena fakulteti v odgovor, in je nanjo odgovorila, da je bila vabljena na prvi narok za glavno obravnavo, da so ji s tem v zvezi nastali stroški postopka, da je tožnik tožbo zoper fakulteto umaknil, kot izhaja iz pravnomočnega dela sklepa o ustavitvi postopka, ter da umik tožbe ni bil posledica izpolnitve zahtevka s strani fakultete. Ob tako ugotovljenem stanju so bile izpolnjene vse predpostavke iz prvega odstavka 158. člena ZPP za priznanje stroškov fakulteti, ki ni tožnikov delodajalec.
KZ-1 člen 135, 135/1, 192, 192/2, 296, 296/1. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – kaznivo dejanje grožnje – nasilništva – kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje
Do spornega dogodka je prišlo, ko so otroci iz vrtca obiskali muzej. Pri čakanju na vstop v razstavne prostore se je štiriletni otrok igral z zaščitnim pokrovčkom ključavnice na vratih, kar je tožnica (vzgojiteljica) ocenila kot nevarno za poškodbo prsta, zaradi česar ga je z rahlim trepljanjem po konicah prstov opozorila, da je roko odmaknil od vrat in ključavnice, pri čemer otrok zaradi tega ni bil žalosten, prizadet ali prestrašen. S tem ravnanjem tožnica ni kršila delovnih obveznosti niti ni ravnala v nasprotju s Kodeksom priporočenega obnašanja in ravnanja delavcev v delovnem razmerju v vrtcu, prav tako pa v njenem ravnanju ni znakov očitanih kaznivih dejanj grožnje, nasilništva in zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja (iz prvega odstavka 135. člena KZ-1, iz prvega odstavka 296. člena KZ-1 in iz drugega odstavka 192. člena KZ-1). Zato ni bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
denarna socialna pomoč - vrnitev neupravičeno prejetih javnih sredstev
Tožnik oziroma njegova družina je prejemala denarno socialno pomoč. Zaradi spremembe statusa učenca v dijaka je bila ugotovljena sprememba okoliščin, zaradi katere bilo o denarni socialni pomoči na novo odločeno tako, da je bila priznana denarna socialna pomoč v nižjem znesku in je razliko tožnik dolžan vrniti. Ob spremembi okoliščin je bila tožnikova hči polnoletna oseba, ki se je redno šolala in še ni dopolnila 26 let starosti. Ker jo je tožnik dolžan preživljati, je bila v predsodnem upravnem postopku utemeljeno šteta med družinske člane in je ni mogoče šteti kot samske osebe, čeprav je (po datumu nastanka spremenjenih okoliščin) prijavila samsko gospodinjstvo in z mamo sklenila sporazum o preživnini v obliki notarskega zapisa. Po 4. odstavku 10. člena ZUPJS, ki se uporablja od 1. 1. 2014, se ne glede na sporazum o preživljanju, ki ga imajo otroci, ki so jih vlagatelj ali njegov zakonec dolžni preživljati po zakonu, sklenjenega z obema staršema ali z enim od staršev, če je drugi umrl, ali je neznan, pri ugotavljanju materialnega položaja, upoštevajo člani družine, s katerimi otrok živi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – dejavnost vzgoje in izobraževanja
Tožena stranka je tožnicama sprva izdala odločbi o razrešitvi, ki ju je kasneje zaradi nepravilne materialne podlage sama razveljavila in nato podala predmetni redni odpovedi iz poslovnega razloga. V odpovedi se je sklicevala na 50. člen ZOFVI, ki določa, da pomočnik ravnatelja v javnem vrtcu pomaga ravnatelju pri opravljanju poslovodskih in pedagoških nalog, ter na 56. člen ZOFVI, ki določa, da pomočnika ravnatelja imenuje in razrešuje ravnatelj, ki mora pomočnika ravnatelja in vzgojiteljski zbor seznaniti z razlogi za razrešitev. V odpovedi je še navedeno, da ravnatelja in njegovega pomočnika veže načelo zaupnosti in ker te zaupnosti med ravnateljico tožene stranke in tožnicama ni več, sta bili tožnici razrešeni in jima je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Hkrati z odpovedjo jima je bila ponujena sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vzgojiteljice. ZDR-1 med poslovnimi razlogi, zaradi katerih je mogoče redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi, ne navaja izgube zaupanja. Prav tako redna odpoved iz poslovnega razloga ni sredstvo za razrešitev po ZOFVI. Zakonitost redne odpovedi iz poslovnega razloga se presoja z vidika določbe iz 89. člena ZDR-1, ali je prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (89. člen ZDR-1). Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo nezakonitost izpodbijanih odpovedi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi spornega dne zaradi hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja in kršitve Pravilnika o odgovornosti delavcev za kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ker je nepooblaščeno uporabil delovno sredstvo (opravil prevoz delavcev z vozilom, za katerega se je potni nalog glasil na sodelavca), s tem delovnim sredstvom (vozilom) povzročil prometno nesrečo, da je bil v vinjenem stanju in s tem ravnanjem naklepoma oziroma iz hude malomarnosti huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer so bila ogrožena človeška življenja. Tožnik je storil očitane kršitve, zato je bil izpolnjen pogoj za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, kot je določen v 4. členu Pravilnika, in sicer, da so bila ogrožena človeška življenja.
prepoved opravljanja dela - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - javni uslužbenci - policist – možnost nadaljevanja delovnega razmerja – sodna razveza
Obe pravdni stranki sta navajali okoliščine in interese glede nadaljevanja delovnega razmerja. Pravilno sicer tožena stranka opozarja, da odločitev o tem, ali posamezni javni uslužbenec lahko nadaljuje delovno razmerje ali je povsem porušeno medsebojno zaupanje, ne more biti v pristojnosti posameznih zaposlenih, temveč je v pristojnosti delodajalca. Vendar je sodišče prve stopnje pri tehtanju okoliščin v zvezi z nadaljevanjem delovnega razmerja pravilno upoštevalo tudi izpovedbe prič - bivših sodelavcev tožnice, ki so izpovedali, da je tožnica skoraj štiri leta, od domnevne storitve kaznivega dejanja do podaje izredne odpovedi, svoje delo normalno opravljala in pri tem ni imela nobenih omejitev. Priči pomočnik komandirja in komandir policijske postaje sta potrdili, da je nadaljevanje delovnega razmerja možno. Izpovedi nadrejenih delavcev tožnice je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot pomembno okoliščino v prid odločitve o reintegraciji tožnice. Tudi priče, ki jih je predlagala tožena stranka, niso potrdile trditev tožene stranke, da je zaupanje v delo tožnice tako porušeno, da delovnega razmerja ne bi bilo mogoče nadaljevati. Pravilno je sodišče prve stopnje odločilo, da je v primeru, če sodišče ugotovi, da je bila delavcu odpovedana pogodba o zaposlitvi nezakonito, delavec primarno upravičen do vrnitve na delo.