zavrženje predloga za revizijo – tek roka – sodne počitnice – enaka vloga
Razlog za zavrženje vloge z dne 20. 8. 2013 ne more biti, da je enaka vlogi z dne 19. 8. 2013. Prvostopenjsko (in tudi drugostopenjsko) sodišče sme presojati le predpostavke za dopustnost vložitve vloge, ki se imenuje revizija. Za vsebinski preizkus je pristojno Vrhovno sodišče RS.
nasprotna tožba – združitev pravd – vsebinsko povezane zadeve – načelo ekonomičnosti – vročanje pooblaščencu
Nasprotna tožba se lahko vloži, če je njen tožbeni zahtevek v določeni povezavi s tožbenim zahtevkom, ki se obravnava po tožbi, in če je isto sodišče stvarno pristojno za sojenje po tožbi in po nasprotni tožbi. Vsebinsko povezane zadeve, ki se obravnavajo na istem sodišču, pa se, zaradi načela smotrnosti in ekonomičnosti postopka praviloma združijo v skupno obravnavanje. Obstajati mora tehten razlog, da se sodišče ne odloči za združitev zadev.
odškodnina za neposlovno škodo - objava v medijih - nastanek škode
Zavrnjena objava odgovora na sporno pismo ne predstavlja deliktnega ravnanja tožene stranke, iz katerega bi izvirala kakršnakoli škoda za tožečo stranko. Slednja bi lahko dosegla objavo svojega odgovora skladno s posebnim postopkom sodnega varstva.
spor majhne vrednosti - izvedba naroka - predlaganje dokazov - trditvena podlaga tožbe - sklicevanje na podatke iz prilog - razpravno načelo - kontradiktornost postopka - enako varstvo pravic
Stranka mora v sporu majhne vrednosti predlagati izvedbo naroka izrecno in ni mogoče šteti, da predlaganje ustnih dokazov pomeni zahtevo za izvedbo naroka. Odgovor na vprašanje, ali se stranka v tožbi lahko sklicuje na podatke, ki izhajajo iz prilog tožbe, je odvisen od rezultata preizkusa, ali je iz tožbe jasno razvidna njena trditvena podlaga.
finančni leasing – nevarnost poškodovanja stvari – podjemna pogodba – zavarovalna pogodba – neupravičena obogatitev – inter partes učinek – relativnost pogodbenih razmerij
V primeru finančnega leasinga, za čas izvrševanja pogodbe, nosi obveznosti v zvezi z uporabo vozila kot tudi nevarnosti poškodovanja stvari pri njeni uporabi leasingojemalec kot ekonomski „lastnik“ in ne leasingodajalec kot pravni lastnik vozila. Vsebina zavarovalne police, poravnave med zavarovalnico in toženo stranko ter ugotovitve v zvezi s tem, koga bremeni dolžnost plačila premije po zavarovalni pogodbi in vštevanju zapadlih pa neplačanih zneskov leasingojemalca po pogodbi o finančnem leasingu, so pomembne le za razmerje med toženo stranko in leasingojemalcem, ne morejo pa vplivati na tožečo stranko kot podjemnika iz podjemne pogodbe.
spor majhne vrednosti – navajanje dejstev in dokazov – vložitev pripravljalne vloge – sprememba tožbe
Ni moč govoriti o spremembi tožbenega zahtevka, saj je tožnica v pripravljalnih vlogah le podala podrobnejšo trditveno podlago, ni pa navajala pravne podlage tožbenega zahtevka.
verižna kompenzacija - zapadlost obveznosti - spor majhne vrednosti - trditveno breme - prekluzija
OZ ne ureja verižnega pobotanja (torej pobotanja, pri katerem je vključenih več oseb, ki se dogovorijo, da določene terjatve prenehajo). Takšno „pobotanje“ je vrsta sporazumov o odpustu dolgov, sklenjenih pod pogojem, da bodo vsi realizirani.
izvršba zaradi izselitve in izpraznitve stanovanja - izvršljiv notarski zapis - načelo formalne legalitete
Iz notarskega zapisa, ki predstavlja izvršilni naslov jasno in nedvoumno izhaja, da najemna pogodba ni bila sklenjena v skladu z določbami Stanovanjskega zakona, po katerem bi imela dolžnica, v kolikor bi bila najemna pogodba sklenjena za nedoločen čas, varstvo v skladu s temi določbami. Najemna pogodba je bila sklenjena le za določen čas, najemojemalka pa se je v notarskem zapisu zavezala, da se bo po preteku tega časa izselila, izrecno pa je bilo določeno, da je takšen notarski zapis izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko upnik predlaga izselitev.
preživnina - rojstvo otroka kot dopustna pritožbena novota
Ker je tožnik v pritožbenem postopku navedel, da se mu je v mesecu oktobru 2013 rodil nov otrok, katerega je dolžan preživljati in kar lahko predstavlja okoliščino za znižanje preživnine po določbi 132. člena ZZZDR, je pritožbeno sodišče (upoštevaje, da so pritožbene novote v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki dopustne) odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.
disciplinski ukrep - vojak - pripadnik Slovenske vojske
Tožena stranka je tožniku očitala kršitev vojaške discipline na misiji, ker naj bi v lokalu baze užival alkohol. Z izpodbijanima odločbama je tožniku izrekla disciplinski ukrep denarne kazni v višini 7 % plače za polni delovni čas. Tožena stranka ni uspela dokazati, da je tožnik spornega dne dejansko užival alkohol, glede katerega po pravilih službe velja absolutna prepoved uživanja za vse pripadnike misije, ki so razporejeni na dolžnost. Uspelo ji je dokazati zgolj to, da je tožnik takrat popil malo pivo, ne pa, da je dejansko bila takšna pijača alkoholna, saj neposredni udeleženci druženja in pitja pijače tega v svojih izpovedbah niso potrdili. Poleg tega je potrebno upoštevati, da preizkus alkoholiziranosti, ki ga je kasneje pri tožniku izvedla mednarodna vojaška policija, ni pokazal alkohola v izdihanem zraku tožnika. Zato sta navedeni odločbi tožene stranki nezakoniti.
ZDR člen 6.a, 6.a/1, 44, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - obveznost varovanja delavčeve osebnosti - dostojanstvo pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca
Tožnica je podala pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi toženi stranki in predlagala datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, v tem primeru pa je tožnico zavezoval 60 dnevni odpovedni rok, ki je bil določen v pogodbi o zaposlitvi. Tožnica po datumu, ko je podala odpoved pogodbe o zaposlitvi ni več prišla na delo, čeprav tožena stranka na njene predloge za izrabo rednega letnega dopusta za preteklo in tekoče leto ter upoštevaje nadure ni reagirala. Tožnica tako več kot pet dni zaporedoma ni prišla na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestila tožene stranke, čeprav bi to morala in mogla storiti, zato je bil podan utemeljen razlog za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Med tožnico in prokuristom delodajalca ni šlo zgolj za delovnopravni in poslovni odnos, saj v delovnem razmerju ni običajno, da prokurist delodajalca delavko pokliče k sebi na dom in ji ponuja v odkup oziroma na ogled prestižno torbico. Drugih delavcev prokurist ni vabil na dom. Ravnanja prokurista niso bila dopustna. Upoštevajoč njegov položaj pri toženi stranki, starost in izkušnje bi se moral zavedati, da lahko imajo njegova ravnanja posledice v smislu očitkov spolnega in drugega nadlegovanja delavca na delovnem mestu, kar je v predmetni tožbi zatrjevala tožnica. Ravnanja prokurista so imela znake kršenja prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja na delovnem mestu in so protipravna ter nasprotujejo varovanju in spoštovanju delavčeve osebnosti ter njegovega dostojanstva na delovnem mestu in pomenijo kršitev 44. člena ZDR. Ravnanje prokurista je pri tožnici povzročilo psihično stisko, ki je bila izvor duševnih bolečin. Zato so podani elementi odškodninske odgovornosti tožene stranke za vtoževano škodo iz naslova spolnega nadlegovanja na delovnem mestu v smislu določbe 6.a čl. ZDR.
vrstni red poplačila terjatev iz kupnine za prodano nepremičnino - preživninska terjatev - zapadlost prednostne terjatve - pravočasna priglasitev stroškov upnika
Res mora hipotekarni upnik vedno računati s prednostnim poplačilom privilegiranih terjatev iz 197. člena ZIZ, vendar bi bil njegov pravni položaj ob ustanovitvi hipoteke preveč negotov, če poplačilo vseh zakonsko določenih privilegiranih terjatev ne bi bilo omejeno na zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine. Ni res, da upnik ni dolžan tistih izvršilnih stroškov, za katere ve in ve tudi za njihovo višino, priglasiti takoj, ko je zanje izvedel in izvedel za njihovo višino. Res je sicer o temelju za povrnitev stroškov v konkretnem primeru že odločeno v sklepu o izvršbi, vendar je treba glede vsakega zahtevanega stroška, ki mora biti priglašen in to pravočasno, oceniti in presoditi njegovo potrebnost in o tem izdati sklep in tako dati strankam možnost pritožbe.
Glede na to, da je bila anonimna prijava podprta s fotografijami, ovaditeljica pa je, kot so ugotovili policisti, solastnica stanovanjske hiše na naslovu K. 1, ki ima pravico do vstopa v hišo in pravico do uporabe vseh prostorov v hiši, torej tudi prostora, kjer je fotografirala prostor za gojenje prepovedane droge, zbrani dokazi nedvoumno izpolnjujejo obstoj utemeljenih razlogov za sum kot pogoja za odreditev hišne preiskave. Obtoženec se s samovoljno menjavo ključavnic, s čimer je skušal bivši partnerici onemogočiti izvrševanje zakonite posesti stanovanjske hiše, ne more uspešno sklicevati na kršeno pravico do zasebnosti.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 92, 92/4, 109, 109/1, 109/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - prevzem delavcev
Tožena stranka je pravilno in iz utemeljenih poslovnih razlogov odpovedala tožniku pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu avtomehanika. Dejstvo, da se je dohodek servisne dejavnosti pri toženi stranki zviševal, samo po sebi še ne utemeljuje presoje, da v konkretnem primeru poslovni razlog za odpoved tožnikove pogodbe o zaposlitvi ni obstajal. Sodišče ni pristojno ocenjevati poslovnih odločitev delodajalca, ki je povsem samostojen pri organiziranju delovnega procesa. Z vidika obstoja utemeljenega poslovnega razloga presoja le, če je takšen razlog dejansko in ne zgolj navidezno izkazan, oziroma da ne gre za rešitve na strani delodajalca, ki pomenijo kršitev prepovedi diskriminacije, kot je to predpisano v določbi 6. člena ZDR. Tako se lahko delodajalec odloči, da po odhodu presežnega delavca razdeli delo med ostale zaposlene. To pa pomeni, da je v konkretnem primeru preostala tožnikova opravila v servisni delavnici lahko prevzel drug delavec. Zato izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ni nezakonita. Pri presoji, ali gre za prenos dela dejavnosti in prevzem delavcev skladno z določbo 73. člena ZDR, je pomembno, da je tožnik delal na isti lokaciji brez prekinitve. V tej zvezi je kupoprodajna pogodba, sklenjena med delodajalcema o nakupu nepremičnine, zavezovala, da mora tožena stranka sprejeti vse pogoje iz objave prodaje nepremičnine, med ostalim tudi to, da mora s prevzetimi delavci skleniti delovno razmerje za nedoločen čas. To je tožena stranka tudi uresničila, saj je dejansko s tožnikom, poleg njega pa tudi z drugim delavcem, sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Zato so v konkretnem primeru pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja tožnika, ki jih je imel dogovorjene pri pravnem predniku, prešle na toženo stranko, vključno s pravico do odpravnine, skladno z določbo 3. odstavka 109. člena ZDR, in minimalnim odpovednim rokom, skladno z določbo 4. odstavka 92. člena ZDR.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - veriženje pogodb - razlogi o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb postopka
Pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki sta jih sklenili pravdni stranki, niso bile sklenjene v nasprotju s členom 53/2 ZDR, ki prepoveduje veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas, saj niso bile sklenjene za isto delo v neprekinjenem času trajanja več kot dveh let.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB
VSL0063627
ZPP člen 181, 181/2. ZSReg člen 41, 41/3. ZGD-1 člen 476, 481.
ugotovitvena tožba – ugotovitev ničnosti listine – akt o ustanovitvi – pravni interes – prenos poslovnega deleža – predkupna pravica
Tožba na ugotovitev ničnosti listine je dopustna le, če je tako določeno s posebnimi predpisi ali med drugim, če ima tožeča stranka pravno korist od ugotovitvene sodbe. Prvi primer take tožbe je npr. tožba na ugotovitev ničnosti skupščinskega sklepa. Vendar take tožbe tožeča stranka ni vložila. Zato bi morala izkazati pravni interes za iztoževani ugotovitveni zahtevek. Korist, ki jo tožeča stranka pričakuje od ugotovitvene tožbe, mora biti pravna, ekonomski (gospodarski) interes ne zadošča. Predkupni upravičenec lahko zahteva razveljavitev prenosa poslovnega deleža (na neupravičeno osebo) in prenos le-tega nase le, če hkrati postavi zahtevek, da se poslovni delež pod enakimi pogoji proda njemu.
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – pogoj zdravstvene zmožnosti
CSD je sodišče z dopisom z dne 26.6.2013 obvestil, da je storilec pri njih na zapisnik podal izjavo, da je od leta 2004 invalidsko upokojen zaradi azbestoze, zato menijo, da bi bila vključitev storilca v določeno delo, ki bi ga opravil namesto plačila globe, zaradi omenjenega vzroka nemogoča in postopek zaključujejo. Storilčeva pritožba sicer kaže na njegovo pripravljenost nadomestiti globo z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, vendar pa ni navedel nobene konkretne okoliščine, ki bi kazala na to, da je CSD v svojem seznamu izvajalcev imel tudi takšne organizacije, pri katerih bi storilec lahko opravil določeno delo, pa mu to ni bilo omogočeno.
Tožena stranka se sklicevala na to, da je utemeljeno verjela, da je bilo v času sklenitve sporne asignacije insolvenčno stanje pri tožeči stranki odpravljeno. Glede na omenjena dokazila, ki jih je v sodni spis predložila sama tožena stranka, pa je več kot očitno, da četudi je bila tožena stranka o tej okoliščini v zmoti, gre za neopravičljivo (neskrbno) ravnanje toženca v prometu, upoštevaje ob tem, da ima toženec tudi status odvetnika, kar ga dodatno ne opravičuje v zatrjevani zmotni predstavi o insolvenčnem stanju tožeče stranke. To pa pomeni, da bi toženec (če bi ravnal s potrebno skrbnostjo) vsaj moral vedeti, da je bila tožeča stranka v času sklenitve sporne asignacije v insolvenčnem stanju, oziroma da tedaj insolvenčno stanje pri tožeči stranki ni bilo odpravljeno.