odškodnina za neposlovno škodo - objava v medijih - nastanek škode
Zavrnjena objava odgovora na sporno pismo ne predstavlja deliktnega ravnanja tožene stranke, iz katerega bi izvirala kakršnakoli škoda za tožečo stranko. Slednja bi lahko dosegla objavo svojega odgovora skladno s posebnim postopkom sodnega varstva.
preživnina - rojstvo otroka kot dopustna pritožbena novota
Ker je tožnik v pritožbenem postopku navedel, da se mu je v mesecu oktobru 2013 rodil nov otrok, katerega je dolžan preživljati in kar lahko predstavlja okoliščino za znižanje preživnine po določbi 132. člena ZZZDR, je pritožbeno sodišče (upoštevaje, da so pritožbene novote v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki dopustne) odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.
izvršba zaradi izselitve in izpraznitve stanovanja - izvršljiv notarski zapis - načelo formalne legalitete
Iz notarskega zapisa, ki predstavlja izvršilni naslov jasno in nedvoumno izhaja, da najemna pogodba ni bila sklenjena v skladu z določbami Stanovanjskega zakona, po katerem bi imela dolžnica, v kolikor bi bila najemna pogodba sklenjena za nedoločen čas, varstvo v skladu s temi določbami. Najemna pogodba je bila sklenjena le za določen čas, najemojemalka pa se je v notarskem zapisu zavezala, da se bo po preteku tega časa izselila, izrecno pa je bilo določeno, da je takšen notarski zapis izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko upnik predlaga izselitev.
spor majhne vrednosti – navajanje dejstev in dokazov – vložitev pripravljalne vloge – sprememba tožbe
Ni moč govoriti o spremembi tožbenega zahtevka, saj je tožnica v pripravljalnih vlogah le podala podrobnejšo trditveno podlago, ni pa navajala pravne podlage tožbenega zahtevka.
finančni leasing – nevarnost poškodovanja stvari – podjemna pogodba – zavarovalna pogodba – neupravičena obogatitev – inter partes učinek – relativnost pogodbenih razmerij
V primeru finančnega leasinga, za čas izvrševanja pogodbe, nosi obveznosti v zvezi z uporabo vozila kot tudi nevarnosti poškodovanja stvari pri njeni uporabi leasingojemalec kot ekonomski „lastnik“ in ne leasingodajalec kot pravni lastnik vozila. Vsebina zavarovalne police, poravnave med zavarovalnico in toženo stranko ter ugotovitve v zvezi s tem, koga bremeni dolžnost plačila premije po zavarovalni pogodbi in vštevanju zapadlih pa neplačanih zneskov leasingojemalca po pogodbi o finančnem leasingu, so pomembne le za razmerje med toženo stranko in leasingojemalcem, ne morejo pa vplivati na tožečo stranko kot podjemnika iz podjemne pogodbe.
zavrženje predloga za revizijo – tek roka – sodne počitnice – enaka vloga
Razlog za zavrženje vloge z dne 20. 8. 2013 ne more biti, da je enaka vlogi z dne 19. 8. 2013. Prvostopenjsko (in tudi drugostopenjsko) sodišče sme presojati le predpostavke za dopustnost vložitve vloge, ki se imenuje revizija. Za vsebinski preizkus je pristojno Vrhovno sodišče RS.
spor majhne vrednosti - izvedba naroka - predlaganje dokazov - trditvena podlaga tožbe - sklicevanje na podatke iz prilog - razpravno načelo - kontradiktornost postopka - enako varstvo pravic
Stranka mora v sporu majhne vrednosti predlagati izvedbo naroka izrecno in ni mogoče šteti, da predlaganje ustnih dokazov pomeni zahtevo za izvedbo naroka. Odgovor na vprašanje, ali se stranka v tožbi lahko sklicuje na podatke, ki izhajajo iz prilog tožbe, je odvisen od rezultata preizkusa, ali je iz tožbe jasno razvidna njena trditvena podlaga.
disciplinski ukrep - vojak - pripadnik Slovenske vojske
Tožena stranka je tožniku očitala kršitev vojaške discipline na misiji, ker naj bi v lokalu baze užival alkohol. Z izpodbijanima odločbama je tožniku izrekla disciplinski ukrep denarne kazni v višini 7 % plače za polni delovni čas. Tožena stranka ni uspela dokazati, da je tožnik spornega dne dejansko užival alkohol, glede katerega po pravilih službe velja absolutna prepoved uživanja za vse pripadnike misije, ki so razporejeni na dolžnost. Uspelo ji je dokazati zgolj to, da je tožnik takrat popil malo pivo, ne pa, da je dejansko bila takšna pijača alkoholna, saj neposredni udeleženci druženja in pitja pijače tega v svojih izpovedbah niso potrdili. Poleg tega je potrebno upoštevati, da preizkus alkoholiziranosti, ki ga je kasneje pri tožniku izvedla mednarodna vojaška policija, ni pokazal alkohola v izdihanem zraku tožnika. Zato sta navedeni odločbi tožene stranki nezakoniti.
nasprotna tožba – združitev pravd – vsebinsko povezane zadeve – načelo ekonomičnosti – vročanje pooblaščencu
Nasprotna tožba se lahko vloži, če je njen tožbeni zahtevek v določeni povezavi s tožbenim zahtevkom, ki se obravnava po tožbi, in če je isto sodišče stvarno pristojno za sojenje po tožbi in po nasprotni tožbi. Vsebinsko povezane zadeve, ki se obravnavajo na istem sodišču, pa se, zaradi načela smotrnosti in ekonomičnosti postopka praviloma združijo v skupno obravnavanje. Obstajati mora tehten razlog, da se sodišče ne odloči za združitev zadev.
verižna kompenzacija - zapadlost obveznosti - spor majhne vrednosti - trditveno breme - prekluzija
OZ ne ureja verižnega pobotanja (torej pobotanja, pri katerem je vključenih več oseb, ki se dogovorijo, da določene terjatve prenehajo). Takšno „pobotanje“ je vrsta sporazumov o odpustu dolgov, sklenjenih pod pogojem, da bodo vsi realizirani.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074702
ZPP člen 115, 286b, 286b/1. OZ člen 9, 299, 378.
preložitev naroka - upravičena odsotnost z naroka – opravičljiv razlog - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev
Navedbe zakonite zastopnice v dopisu ne zadostujejo za zaključek, da je zatrjevala opravičljiv razlog za odsotnost z naroka, saj ni zatrjevala, da je bolezen nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Navedbe tudi niso bile podprte z dokazi, ki bi sodišču prve stopnje omogočali zaključek, da je zatrjevani razlog za odsotnost z naroka dejansko podan.
ZP-1 člen 2, 2/2, 42, 42/1, 154, 154/1, 154/1-2, 156. ZP-1H člen 30, 30/11. ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-2.
zastaranje pregona - milejši zakon - procesna predpostavka za začetek postopka - hitri ali redni sodni postopek
Prekrškovni organ mora začeti postopek o prekršku (hitri ali redni sodni postopek), ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi in storilec s kršitvijo ni bil seznanjen, v roku 30 dni od dneva storitve le-tega. Pri določbah procesnega prava je ključen trenutek opravljanja procesnega dejanja, zato se uporabijo tiste določbe, ki veljajo v času obravnavanja prekrška, zaradi česar zanje pravilo milejšega zakona iz drugega odstavka 2. člena ZP-1 ne velja.
ZIPRS1314-A člen 60.a, 60.a/1, 60.a/3. ZDDV-1 člen 33, 33/1. ZOdvT tar. št. 3100
sprememba stopnje davka na dodano vrednost (DDV) - nastanek obveznosti obračuna DDV - datum opravljenih odvetniških storitev - nagrada za postopek
V obravnavani zadevi so bile vse odvetniške storitve opravljene pred 1.7.2013, ko je stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (ZIPRS1314 – A, Ur. list RS, št. 46/2013). V prvem odstavku 60.a člena tega zakona je splošna stopnja DDV z 20 % dvignjena na 22 %. Obdavčljiv dohodek in s tem obveznost obračuna DDV pa nastane, ko je blago dobavljeno ali so stvari opravljene (prvi odstavek 33. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1). Zato se tudi v konkretnem primeru za odvetniške storitve, ki so bile v celoti opravljene pred 1.7.2013, DDV obračuna po stopnji 20 %, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje (tretji odstavek 60.a člena ZIPRS1314 – A).
odškodninska odgovornost delodajalca - dostojanstvo pri delu - osebnostne pravice - duševne bolečine - nepremoženjska škoda
Sistem poravnave denarnega primanjkljaja, za katerega so odgovorni delavci, in nadalje način ugotavljanja inkasa na blagajni (štetja denarja na blagajni v prisotnosti strank oziroma ob prisotnosti dveh zaposlenih delavcev), ni predstavljal nadlegovanja in trpinčenja tožnika na delovnem mestu, kot tudi ne kakršnekoli kršitve osebnostnih pravic, ki bi mu lahko povzročila duševne bolečine. Zato tožnik iz tega naslova ni upravičen do zahtevane odškodnine iz naslova zadostitve moralnega zadoščenja. Tožnik ni dokazal, da je tožena stranka pregledovala garderobno omarico brez njegove prisotnosti. Zato iz teh razlogov ne more biti upravičen do zahtevane odškodnine iz naslova pretrpljenih duševnih bolečin zaradi kršitve zasebnosti oziroma človekovega dostojanstva.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 233, 233/1.
bolniški stalež - nezmožnost za delo
Sodni izvedenec je ocenil, da bi bila tožnica v posledici poškodbe nohtnega nastavka mezinca desne roke, ki je vodila tudi v kronični regionalni bolečinski sindrom, glede na ugotovljeno zdravstveno stanje, upravičena do bolniškega staleža, če bi opravljala težko fizično delo z zahtevnim dvigovanjem ali prenašanjem bremen, vsiljenim tempom in ritmom dela, in če bi bil pri delu zahtevan fin prijem. Ker pa tožnica ni bila razporejena na takšna dela, temveč na lažja administrativna dela, podaljšanje bolniškega staleža ni utemeljeno. Zato tožničin tožbeni zahtevek, da je bila tožnica v vtoževanem obdobju začasno nezmožna za delo, ni utemeljen.
Tožena stranka se sklicevala na to, da je utemeljeno verjela, da je bilo v času sklenitve sporne asignacije insolvenčno stanje pri tožeči stranki odpravljeno. Glede na omenjena dokazila, ki jih je v sodni spis predložila sama tožena stranka, pa je več kot očitno, da četudi je bila tožena stranka o tej okoliščini v zmoti, gre za neopravičljivo (neskrbno) ravnanje toženca v prometu, upoštevaje ob tem, da ima toženec tudi status odvetnika, kar ga dodatno ne opravičuje v zatrjevani zmotni predstavi o insolvenčnem stanju tožeče stranke. To pa pomeni, da bi toženec (če bi ravnal s potrebno skrbnostjo) vsaj moral vedeti, da je bila tožeča stranka v času sklenitve sporne asignacije v insolvenčnem stanju, oziroma da tedaj insolvenčno stanje pri tožeči stranki ni bilo odpravljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB
VSL0063627
ZPP člen 181, 181/2. ZSReg člen 41, 41/3. ZGD-1 člen 476, 481.
ugotovitvena tožba – ugotovitev ničnosti listine – akt o ustanovitvi – pravni interes – prenos poslovnega deleža – predkupna pravica
Tožba na ugotovitev ničnosti listine je dopustna le, če je tako določeno s posebnimi predpisi ali med drugim, če ima tožeča stranka pravno korist od ugotovitvene sodbe. Prvi primer take tožbe je npr. tožba na ugotovitev ničnosti skupščinskega sklepa. Vendar take tožbe tožeča stranka ni vložila. Zato bi morala izkazati pravni interes za iztoževani ugotovitveni zahtevek. Korist, ki jo tožeča stranka pričakuje od ugotovitvene tožbe, mora biti pravna, ekonomski (gospodarski) interes ne zadošča. Predkupni upravičenec lahko zahteva razveljavitev prenosa poslovnega deleža (na neupravičeno osebo) in prenos le-tega nase le, če hkrati postavi zahtevek, da se poslovni delež pod enakimi pogoji proda njemu.
ZPrCP člen 43, 43/5, 105, 105/5, 105/5-4. ZST-1 člen 11, 11/2.
dokazna ocena - dejansko stanje - delna oprostitev plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo vse okoliščine, ki so zakonski znaki prekrškov, tako obdolženec s pritožbenimi navedbami očitno podaja svoje videnje dogodka, ki se ne ujema z ugotovljenim dejanskim stanjem prekrškov. Višje sodišče obdolženca delno oprosti plačila sodne takse, če bi bila s plačilom celotnega zneska občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 135, 149. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 296, 296/5. ZVZD člen 4, 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - stečaj - prijava terjatve - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik (oškodovanec) kot upnik v zakonskem roku treh mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka zoper drugotoženo stranko (delodajalca), po določbi drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP svoje denarne terjatve ni prijavil, zato je na podlagi petega odstavka 296. člena ZFPPIPP njegova terjatev do tožene stranke, sedaj stečajne dolžnice, prenehala obstajati. Gre za prenehanje materialnopravnega upravičenja tožnika, zato njegov tožbeni zahtevek zoper drugotoženo stranko ni utemeljen. Do nezgode pri delu je prišlo, ko je tožnik (zidar) pri delu na gradbišču pri ometavanju sten padla malta v desno oko. V obravnavani zadevi ni podana objektivna odgovornost tožene stranke za škodo, ki jo je utrpel tožnik. Dejavnost ročnega ometavanja sten ne pomeni dejavnosti, ki bi pomenila povečano in neobičajno nevarnost. Objektivna odškodninska odgovornost je namreč posledica spoznanja, da nekaterih nevarnosti kljub zadostni skrbi ni mogoče imeti vselej pod nadzorom in jih obvladovati ter da kljub zadostni skrbi ni mogoče preprečiti nastanka praviloma znatne škode. Zato okoliščine, da so delavci sami postavljali oder, da je delo potekalo na višini 4 metre in da oder ni bil stabilen, ne predstavljajo nevarnosti, ki bi bila neobičajna. Drugotožena stranka je malto opredelila kot dejavnik tveganja s toksičnim delovanjem, zato bi morala predvideti, da bi zaradi strupenih snovi oziroma kemične sestave malte, ki lahko pade delavcu v oko, prišlo do poškodbe oči, kot jo je utrpel tožnik. V skladu s 5. členom ZVZD bi torej morala sprejeti takšne ukrepe, ki bi preprečili nastanek poškodbe oči, kar bi lahko storila z uporabo zaščitnih očal, vizirja oziroma na način, ki bi onemogočil stik malte z očesom. Zato je podano protipravno ravnanje tožene stranke kot eden izmed elementov civilnega odškodninskega delikta.