preživnina - rojstvo otroka kot dopustna pritožbena novota
Ker je tožnik v pritožbenem postopku navedel, da se mu je v mesecu oktobru 2013 rodil nov otrok, katerega je dolžan preživljati in kar lahko predstavlja okoliščino za znižanje preživnine po določbi 132. člena ZZZDR, je pritožbeno sodišče (upoštevaje, da so pritožbene novote v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki dopustne) odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.
disciplinski ukrep - vojak - pripadnik Slovenske vojske
Tožena stranka je tožniku očitala kršitev vojaške discipline na misiji, ker naj bi v lokalu baze užival alkohol. Z izpodbijanima odločbama je tožniku izrekla disciplinski ukrep denarne kazni v višini 7 % plače za polni delovni čas. Tožena stranka ni uspela dokazati, da je tožnik spornega dne dejansko užival alkohol, glede katerega po pravilih službe velja absolutna prepoved uživanja za vse pripadnike misije, ki so razporejeni na dolžnost. Uspelo ji je dokazati zgolj to, da je tožnik takrat popil malo pivo, ne pa, da je dejansko bila takšna pijača alkoholna, saj neposredni udeleženci druženja in pitja pijače tega v svojih izpovedbah niso potrdili. Poleg tega je potrebno upoštevati, da preizkus alkoholiziranosti, ki ga je kasneje pri tožniku izvedla mednarodna vojaška policija, ni pokazal alkohola v izdihanem zraku tožnika. Zato sta navedeni odločbi tožene stranki nezakoniti.
odškodnina za neposlovno škodo - objava v medijih - nastanek škode
Zavrnjena objava odgovora na sporno pismo ne predstavlja deliktnega ravnanja tožene stranke, iz katerega bi izvirala kakršnakoli škoda za tožečo stranko. Slednja bi lahko dosegla objavo svojega odgovora skladno s posebnim postopkom sodnega varstva.
izvršba zaradi izselitve in izpraznitve stanovanja - izvršljiv notarski zapis - načelo formalne legalitete
Iz notarskega zapisa, ki predstavlja izvršilni naslov jasno in nedvoumno izhaja, da najemna pogodba ni bila sklenjena v skladu z določbami Stanovanjskega zakona, po katerem bi imela dolžnica, v kolikor bi bila najemna pogodba sklenjena za nedoločen čas, varstvo v skladu s temi določbami. Najemna pogodba je bila sklenjena le za določen čas, najemojemalka pa se je v notarskem zapisu zavezala, da se bo po preteku tega časa izselila, izrecno pa je bilo določeno, da je takšen notarski zapis izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko upnik predlaga izselitev.
nasprotna tožba – združitev pravd – vsebinsko povezane zadeve – načelo ekonomičnosti – vročanje pooblaščencu
Nasprotna tožba se lahko vloži, če je njen tožbeni zahtevek v določeni povezavi s tožbenim zahtevkom, ki se obravnava po tožbi, in če je isto sodišče stvarno pristojno za sojenje po tožbi in po nasprotni tožbi. Vsebinsko povezane zadeve, ki se obravnavajo na istem sodišču, pa se, zaradi načela smotrnosti in ekonomičnosti postopka praviloma združijo v skupno obravnavanje. Obstajati mora tehten razlog, da se sodišče ne odloči za združitev zadev.
verižna kompenzacija - zapadlost obveznosti - spor majhne vrednosti - trditveno breme - prekluzija
OZ ne ureja verižnega pobotanja (torej pobotanja, pri katerem je vključenih več oseb, ki se dogovorijo, da določene terjatve prenehajo). Takšno „pobotanje“ je vrsta sporazumov o odpustu dolgov, sklenjenih pod pogojem, da bodo vsi realizirani.
zavrženje predloga za revizijo – tek roka – sodne počitnice – enaka vloga
Razlog za zavrženje vloge z dne 20. 8. 2013 ne more biti, da je enaka vlogi z dne 19. 8. 2013. Prvostopenjsko (in tudi drugostopenjsko) sodišče sme presojati le predpostavke za dopustnost vložitve vloge, ki se imenuje revizija. Za vsebinski preizkus je pristojno Vrhovno sodišče RS.
spor majhne vrednosti – navajanje dejstev in dokazov – vložitev pripravljalne vloge – sprememba tožbe
Ni moč govoriti o spremembi tožbenega zahtevka, saj je tožnica v pripravljalnih vlogah le podala podrobnejšo trditveno podlago, ni pa navajala pravne podlage tožbenega zahtevka.
spor majhne vrednosti - izvedba naroka - predlaganje dokazov - trditvena podlaga tožbe - sklicevanje na podatke iz prilog - razpravno načelo - kontradiktornost postopka - enako varstvo pravic
Stranka mora v sporu majhne vrednosti predlagati izvedbo naroka izrecno in ni mogoče šteti, da predlaganje ustnih dokazov pomeni zahtevo za izvedbo naroka.
Odgovor na vprašanje, ali se stranka v tožbi lahko sklicuje na podatke, ki izhajajo iz prilog tožbe, je odvisen od rezultata preizkusa, ali je iz tožbe jasno razvidna njena trditvena podlaga.
finančni leasing – nevarnost poškodovanja stvari – podjemna pogodba – zavarovalna pogodba – neupravičena obogatitev – inter partes učinek – relativnost pogodbenih razmerij
V primeru finančnega leasinga, za čas izvrševanja pogodbe, nosi obveznosti v zvezi z uporabo vozila kot tudi nevarnosti poškodovanja stvari pri njeni uporabi leasingojemalec kot ekonomski „lastnik“ in ne leasingodajalec kot pravni lastnik vozila.
Vsebina zavarovalne police, poravnave med zavarovalnico in toženo stranko ter ugotovitve v zvezi s tem, koga bremeni dolžnost plačila premije po zavarovalni pogodbi in vštevanju zapadlih pa neplačanih zneskov leasingojemalca po pogodbi o finančnem leasingu, so pomembne le za razmerje med toženo stranko in leasingojemalcem, ne morejo pa vplivati na tožečo stranko kot podjemnika iz podjemne pogodbe.
Pravno osebo je mogoče delno oprostiti plačila sodne takse, ji odložiti plačilo ali dovoliti obročno plačilo sodne takse. Vse te možnosti so bile predvidene tudi z besedilom 11. čl. ZST-1, kakor je bilo v veljavi pred ZST-1B.
Dejstvo, da tožeča stranka na transakcijskem računu denarnih sredstev, iz katerih bi takso plačala, nima, je izkazano. Plačilo taksne obveznosti je zato odloženo, pomaknjeno v bodočnost, na čas izdaje odločbe druge stopnje. Ni pa tožeča stranka zatrdila in argumentirala, da ji premoženjsko in finančno stanje plačila takse ne omogoča.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - akt o sistemizaciji
Pri presoji utemeljenosti poslovnega razloga je Vrhovno sodišče RS že večkrat sprejelo stališče, da pri odločitvi o prenehanju potreb po delu delavca na določenem delovnem mestu za obstoj poslovnega razloga delodajalcu ni potrebno tudi formalno spreminjati akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest s formalno ukinitvijo tega delovnega mesta.
Zaradi ukinitve delovnega mesta, ki ga je zasedal tožnik, je prenehala potreba po delu tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prve alineje prvega odstavka in drugega odstavka 88. člena ZDR.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0074720
ZIZ člen 62, 260, 264. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 131, 131/1, 132. ZZK-1 člen 7.
ustavitev postopka zavarovanja – predhodna odredba - pogojna zastavna pravica – razvezni pogoj – vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek
Po začetku stečajnega postopka proti dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi. Z začetkom stečajnega postopka postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe zaradi izterjave terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnil in da se je izpolnil razvezni pogoj.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 132, 179, 179/1, 179/2.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda
Zavarovalnica, pri kateri je imela tožena stranka zavarovano svojo odgovornost, je tožniku pred pravdo izplačala odškodnino za nematerialno škodo. Ker višina odškodnine za posamezne vrste odškodnine ni navedena, je potrebno že izplačani znesek odšteti od skupaj priznane odškodnine iz vseh naslovov.
ZSV člen 18.a. Pravilnik o pogojih in postopku za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika člen 3, 5.
družinski pomočnik - pravica do izbire družinskega pomočnika
V zvezi s priznanjem pravice do družinskega pomočnika ni pomembno, na kakšen način in kdaj je nastala funkcionalna prizadetost, torej ali je nastala v otroški oz. mladostni dobi ali pa kasneje. Za priznanje pravice do družinskega pomočnika je bistveno, da je funkcionalna prizadetost nastala, pri čemer vzrok zanjo ni relevanten. Relevantno pa je, v kakšnem obsegu se neka funkcionalna prizadetost izkazuje, to je, da funkcionalna prizadetost med drugim dosega stopnjo težke motnje v duševnem razvoju, oz. da gre za osebo, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb. Tožnik teh pogojev ne izpolnjuje, zato njegov tožbeni zahtevek, da se mu prizna pravica do družinskega pomočnika, ni utemeljen.
Obsojenec v svojih pritožbenih navedbah, pa tudi v zahtevi za obnovo postopka, ki jo je zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Novi Gorici zavrgel, ne uveljavlja spremembe v pravnomočni sodbi ugotovljenega dejanskega stanja, ne navaja novih dejstev ali dokazov, ki kažejo, da ni storil katerega izmed kaznivih dejanj, za katera je bil obsojen, pač pa uveljavlja le napačno uporabo zakona, saj bi sodišče pri pravni kvalifikaciji po mnenju obsojenca moralo uporabiti konstrukt nadaljevanega kaznivega dejanja. Pravilno je zato sodišče prve stopnje ugotovilo, da napačna uporaba zakona ni razlog zaradi katerega bi se lahko zahtevala obnova postopka.
Predlagatelj mora za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve po določbi 270. člena ZIZ izkazati, da bo zaradi dolžnikovega (toženčevega) odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali vsaj precej otežena. Potrebno je torej neko aktivno ravnanje dolžnika in ne zgolj stanje. Zgolj iz podatkov o blokiranih TRR in o majhnem dobičku v letu 2012 ni mogoče sklepati, da tožena stranka odtujuje, skriva ali na kakšen drug način razpolaga s premoženjem. Enako velja za vpisane hipoteke, saj manjkajo navedbe najmanj o tem, v katerem obdobju so bile hipoteke vpisane.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 233, 233/1.
bolniški stalež - nezmožnost za delo
Sodni izvedenec je ocenil, da bi bila tožnica v posledici poškodbe nohtnega nastavka mezinca desne roke, ki je vodila tudi v kronični regionalni bolečinski sindrom, glede na ugotovljeno zdravstveno stanje, upravičena do bolniškega staleža, če bi opravljala težko fizično delo z zahtevnim dvigovanjem ali prenašanjem bremen, vsiljenim tempom in ritmom dela, in če bi bil pri delu zahtevan fin prijem. Ker pa tožnica ni bila razporejena na takšna dela, temveč na lažja administrativna dela, podaljšanje bolniškega staleža ni utemeljeno. Zato tožničin tožbeni zahtevek, da je bila tožnica v vtoževanem obdobju začasno nezmožna za delo, ni utemeljen.
razveljavitev sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnemu plačilu taks – zmožnost takojšnjega plačila sodne takse – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – sprememba premoženjskega stanja
Toženka rednih mesečnih dohodkov nima, privarčevana sredstva v višini 3.335,45 EUR, pa tudi ne dosegajo zneska 13.780,00 EUR. V skladu s 14. členom ZBPP v zvezi s 27. členom ZSVarPre se brezplačna pravna pomoč ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke ali premoženje, ki dosegajo ali presegajo znesek 13.780,00 EUR.