spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - pravdni stroški - stroški za sestavo predloga za izvršbo - odvetniški stroški
Ker predloga za izvršbo ni sestavil odvetnik, tožnici ne pripada povračilo za sestavo predloga, ampak samo povračilo dolgovane sodne takse za postopek.
odškodnina za nematerialno škodo zaradi smrti ožjega družinskega člana - pojem ožjega družinskega člana
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da s strani sodišča prve stopnje ugotovljene okoliščine, ki opredeljujejo globino čustvene vezi med tožnico in njeno pokojno babico, upravičujejo zaključek, da je bila njuna vez enaka, kot jo je praviloma zaslediti med ožjimi člani družine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079125
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149. ZPP člen 8.
objektivna odgovornost – mokra in spolzka tla – nevarna stvar –opozorilna tabla - očitna pisna pomota
Mokra tla v bolniški sobi sama po sebi niso nevarna stvar. Če so postala nevarna zaradi nedopustnega ravnanja imetnika stvari, to ne vodi k uporabi pravil o objektivni odgovornosti. V tem primeru je odgovornost lahko le krivdna in ne objektivna.
SPZ člen 77, 77/2, 77/3, 77/4, 77/5, 78. ZNP člen 134, 135, 138. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
ureditev meje – spor o lastnini – kriterij močnejše pravice – dokončno urejena meja v katastrskem postopku – domneva močnejše pravice – priposestvovanje – vrednost spornega predmeta
Če meja še ni dokončno urejena v katastrskem postopku, odpade domneva močnejše pravice, kar pa še ne pomeni, da ni več mogoča določitev meje po kriteriju močnejše pravice. V takem primeru namreč sodišče določi mejo na podlagi ugotovljene močnejše pravice. V praksi je takšna pravica praviloma lastninska pravica, ki jo eden od mejašev pridobi na podlagi pravno veljavnega načina pridobitve lastninske pravice.
delni umik tožbe – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – razveljavitev kondemnatorenga dela sklepa o izvršbi – razveljavitev plačilnega naloga – prepoved ponovnega odločanja o isti stvari – nerazumljiv izrek
Kondemnatorni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine namreč preneha veljati šele, ko ga sodišče v pravdnem postopku razveljavi. V nasprotnem primeru velja poleg izrečene sodbe o tožbenem zahtevku, kar pomeni, da je bilo o isti stvari odločeno dvakrat.
vznemirjanje lastninske pravice – zastaranje – služnost – gradbeno dovoljenje
Tožbeni zahtevek na odstranitev ograje, ki ima podlago v določbi 99. člena SPZ, ne zastara.
Odločba občine predstavlja gradbeno dovoljenje za postavitev ograje, a s takšnim upravnim aktom ni dopustno posegati v lastninsko pravico tretjih oseb.
V kolikor se je tožena stranka poslužila tudi (jamčevalnega) zahtevka na znižanje plačila, bi morala podati vsaj trditve o tem, katera dela, ki jih je opravila tožeča stranka, so manjvredna oziroma so manjvredna kljub temu, da je napake odpravila in v kakšni višini znižuje plačilo, ki ga zahteva tožeča stranka.
Razlog, zaradi katerega je do otvoritve prišlo, ni pomemben. Bistveno je, da je naročnik (tožena stranka) objekt začel uporabljati. To pomeni, da je prišlo do sprejema in izročitve. V 5. odstavku 251. člena OZ je postavljena domneva, da se pogodbi zvesta stranka, s tem ko sprejme izpolnitev obveznosti, odpove pravici do pogodbene kazni.
ZIZ člen 30, 104, 104/1, 108. SPZ člen 192, 194, 196, 197.
izvršba za poplačilo denarne terjatve - sredstva izvršbe - rubež terjatve iz vrednostnega papirja - zemljiško pismo
Rubeža terjatve iz zemljiškega pisma kot vrednostnega papirja ni mogoče opredeliti kot dovoljeno sredstvo oziroma predmet izvršbe. Iz zemljiškega pisma namreč ne izhaja terjatev, ki bi jo lahko dolžnik uveljavljal zoper svojega dolžnika, saj je predmet zemljiškega pisma zemljiški dolg, ki ga je ustanovil dolžnik kot lastnik nepremičnin. Zemljiški dolg je oblika t.i. neakcesorne zastave nepremičnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079095
OZ člen 174, 174/1, 174/2, 179. ZPP člen 188, 243, 254.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – premoženjska škoda – zavrnitev dokaznega predloga – postkomocijski sindrom – poškodba glave – sekundarni strah – izgubljeni zaslužek – vzročna zveza
Odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti gre oškodovancu le, če so te trajne narave. Le izjemoma se lahko prisodi tudi za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti, in sicer če so te močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja ali če to opravičujejo posebne (neobičajne) okoliščine.
poroštvena pogodba – poroštvo države - obvestilo poroka o neplačilu kreditne obveznosti s strani dolžnika - zapadlosti terjatve zoper dolžnika
Zaradi specifičnih določb ZMPDP upnik z obvestilom o tem, da dolžnik ni poravnal kreditne obveznosti, še ne uveljavlja plačila poroštvene obveznosti. Obvestilo in uveljavitev zahtevka za plačilo sta dve ločeni fazi postopka za poplačilo. Do prve mora priti v petih delovnih dneh po zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika. Nato mora upnik izkoristiti vse zakonske možnosti za izterjavo dolga od glavnega dolžnika. Šele v kolikor tudi po tem ni v celoti poplačan, lahko plačilo razlike zahteva od poroka.
ZIZ člen 17, 21, 21/1, 23, 24, 24/1, 24/2. SPZ člen 142, 142/1, 142/2, 153, 153/1, 153/2.
prenehanje terjatve - prenehanje glavnega dolžnika - izbrisana družba - hipoteka - odgovornost zastavitelja - realni dolžnik - izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - prehod obveznosti - hipotekarna tožba
S prenehanjem odgovornosti izbrisane pravne osebe kot glavnega dolžnika ne preneha tudi zastaviteljeva odgovornost za obveznost glavnega dolžnika.
Zgolj obstoj hipoteke upniku še ne daje pravne podlage za izvršbo zoper hipotekarnega dolžnika, temveč mora imeti upnik zoper hipotekarnega dolžnika tudi ustrezen izvršilni naslov ali pa ustrezno izkazati prehod obveznosti na hipotekarnega dolžnika.
sklep o dedovanju – vrednost zapuščine – navedba vrednosti zapuščine v obrazložitvi sklepa – pritožbeni razlog – predmet pritožbenega preizkusa
Vrednost zapuščine je zapisana zgolj v obrazložitvi izpodbijanega sklepa in ne more biti predmet tega pritožbenega preizkusa. Ocenitev vrednosti zapuščine ima pomen zgolj za odmero sodne takse.
pogodba o delu – dogovor o plačilu – trditveno breme
Plačilo se določi s pogodbo, če ni določeno z obvezno tarifo ali s kakšnim drugim obveznim pravnim aktom. Tožeča stranka je za delo toženi stranki zaračunala v tem sporu vtoževani znesek, ni pa trdila, da je bila cena v enaki višini tudi dogovorjena s toženo stranko. Tudi v pritožbi vztraja pri trditvah, da je dokazala, da sta bili stranki glede predmeta obveznosti dogovorjeni, ne navaja pa, da je med njima obstajal dogovor o ceni. Sodišče prve stopnje je zato pravilno trditveno in dokazno breme o drugačnem dogovoru v konkretnem primeru prevalilo nazaj na tožečo stranko.
ZGD-1 člen 472. ZLPP člen 17. ZOR člen 210, 308, 387. ZZD člen 80, 88.
prenos poslovnega deleža – prevzem deleža - odgovornost za obveznosti odsvojitelja - spregled pravne osebnosti - lastninsko preoblikovanje - samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev – pretrganje zastaranja – pasivna legitimacija – nadomestna izpolnitev
Drugo in tretje tožena stranka, ki sta vstopili v korporacijske pravice SRD, d. d., za očitana dejanja ne moreta odgovarjati, saj s prevzemom deležev v prvo toženi stranki nista prevzeli niti pravic niti obveznosti SRD, d. d., razen tistih, ki izvirajo iz (samega) lastništva poslovnih deležev v prvotoženi stranki.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074192
OZ člen 179. ZOdvT tarifna številka 3100.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – vzročna zveza – škodni dogodek kot sprožilni moment – stanje pred škodnim dogodkom – odvetniška nagrada
Upoštevajo se tudi težave bolezenskega značaja, ki jih pred škodnim dogodkom ni bilo, če poškodba predstavlja sprožilni moment, vendar v predmetni zadevi ne gre za tak primer.
Dejstvo, da odvetnica toženke ni vlagala pripravljalnih vlog, ne nudi podlage, da se ne prizna nagrada za postopek.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0070310
ZD člen 32, 54. ZTLR člen 22, 25. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2.
tožba na ugotovitev obsega zapuščine – vračunanje daril v dedni delež – stroški preživljanja in šolanja – originaren način pridobitve lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – vlaganja – nova stvar – dokazna ocena
Ker institut gradnje na tujem svetu izključuje kakršnokoli pravno poslovno dogovarjanje lastnika zemljišča in graditelja, prvi toženec ni izkazal nastanka lastninske pravice na tej podlagi. V konkretnem primeru tudi ni moč uporabiti 32. člena ZD. Povrnitev vlaganj potomca v premoženje zapustnika se namreč lahko uveljavlja le z ustreznim zahtevkom, ki ga prvi toženec ni postavil.
Po prvem odstavku 54. člena ZD se tisto, kar je bilo porabljeno za preživljanje dediča in za njegovo obvezno šolanje, ne vračuna v njegov dedni delež. Drži sicer, da je obvezno le osnovnošolsko izobraževanje, toda tudi tožnikovo izobraževanje na srednji šoli, ki je vključevalo le stroške malice in prevoza, ne predstavlja takšnega stroška, da bi njegovo plačilo s strani zapustnika predstavljalo očitno nepravičnost glede na sodediče.
Pripoznava zahtevka mora biti izrecna, jasna in nedvoumna. Iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 27. 3. 2012 sicer izhaja, da je tožena stranka izjavila, da je vtoževane račune dolžna plačati, s čimer naj bi pripoznala zahtevek, vendar pa je nato dodala, da je tožeča stranka z njenim denarjem kupila material. Zato ni jasno in nedvoumno pripoznala zahtevka.
Podlaga za uveljavitev odškodninskega zahtevka zoper toženca zaradi kršitve najemne pogodbe so lahko le poškodbe, ki presegajo (pogodbeno dogovorjeno) normalno rabo nepremičnine.