najem poslovnih prostorov – izpraznitev poslovnih prostorov – krivdni razlog – neplačevanje najemnine – rok za izpraznitev – ničnost pogodbenega določila
Ker je bila toženka kljub prejetim opominom več kot dva meseca v zamudi s plačilom najemnine, je bil izdani nalog za izpraznitev poslovnih prostorov v celoti utemeljen. Sodišče prve stopnje ga je neutemeljeno razveljavilo v delu, ko je določil 8-dnevni rok za izpraznitev prostorov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079141
URS člen 26, 52. OZ člen 131, 131/1, 148, 179, 190, 197, 199, 200, 201, 299, 378. ZPP člen 8, 70, 70-6, 247, 247/1, 247/6, 339, 339/1. ZUOPP člen 2, 10, 24, 32. ZOFVI člen 109. ZOsn člen 56.
odškodninska odgovornost – protipravnost ravnanja – otrok s posebnimi potrebami – dolžnost države – odločba o usmeritvi – vzročna zveza – pravno priznana škoda –– premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – posredni oškodovanec – kršitev osebnostnih pravic – pravica do šolanja – neupravičena obogatitev – poslovodstvo brez naročila – izločitev izvedenca – pravočasnost predloga za izločitev izvedenca
Za vsak prehod premoženja iz javnopravne sfere v zasebno je potrebna pravna podlaga. Brez odločbe tožnica od toženk ne more zahtevati plačila za delo spremljevalke. To plačilo bi bilo možno le na odškodninski podlagi.
Sam poseg v osebno sfero fizične osebe še ni podlaga za prisojo denarne satisfakcije. Kršitev mora povzročiti katero izmed v 179. členu OZ naštetih škodnih posledic.
Zakonske podlage, ki bi dajala staršem otroka s posebnimi potrebami pravico do plačila za spremljanje takega otroka v šolo in v šoli, ni. Vendar pa to ni v nasprotju niti z 52. členom URS niti s konvencijami in drugimi predpisi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079113
ZPP člen 78, 79, 260, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 14, 22.
pravdna sposobnost – zakoniti zastopnik – zaslišanje strank – povračilo škode – nepremoženjska škoda
Pravdno nesposobno stranko zastopa zakoniti zastopnik, ki zanjo opravlja vsa pravdna dejanja. Tudi dokaz z zaslišanjem strank se izvede tako, da se namesto stranke zasliši njen zakoniti zastopnik.
zamudni sklep – pogoji za izdajo zamudne sodbe – pravilna vročitev tožbe v odgovor – dejansko bivališče - stanovanje
Enako kot je to veljalo že pred novelo ZPP-D, je pogoj za pravilno vročitev, da je bilo vročanje izvedeno tam, kjer naslovnik dejansko stanuje in ni dovolj, da ima tam le formalno prijavljeno bivališče. ZPP namreč vročanje fizičnim osebam navezuje na njihovo stanovanje in ne na njihovo prebivališče, pojem stanovanja pa je treba razumeti v dejanskem smislu: za vročanje je odločilen kraj dejanskega bivanja.
V kolikor bi se torej izkazalo, da toženka tudi v zimskem času redno tedensko prihaja v stanovanje na V. in tu občasno tudi prespi, ni nobenega razloga, da tega bivališča ne bi bilo mogoče šteti za stanovanje. Velja pa seveda tudi obratno: če bi iz ugotovljenih dejstev izhajalo, da realne možnosti, da se toženka s pisanji, ki bi se ji vročala na ta naslov, ne bi mogla seznaniti (ker bi na primer prihajala sem neredno ali v daljših časovnih razmakih), tega bivališča ni mogoče opredeliti kot stanovanja.
obvezno kolektivno upravljanje malih avtorskih pravic - plačilo nadomestila in honorarja - predvajanje varovane glasbe - dokazno breme - repertoar
V ZASP je predpisano obvezno kolektivno upravljanje malih avtorskih pravic, tudi brez pogodbe z avtorjem. Tožeča stranka na podlagi zakona dovoljuje in nadzoruje uporabo del iz repertoarja varovanih del, izterjuje plačila nadomestil in honorarja, uveljavlja varstvo pravic pred sodiščem in drugimi organi ter opravlja druge naloge
Tožena stranka je tista, ki je dolžna izkazati, da je v svojih poslovnih prostorih predvajala avtorsko nevarovano glasbo, ki je prosta plačila kolektivnim organizacijam. Četudi naj bi bilo dokazovanje usmerjeno v dejstvo, da dela, ki jih je tožena stranka predvajala v svojih poslovnih prostorih, niso bila zajeta v repertoarju tujih kolektivnih organizacij, to dejstvo, če bilo ugotovljeno, še ne dokazuje, da so se avtorji posameznih glasbenih del uveljavljanju avtorske pravice odpovedali.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - LASTNINJENJE
VSL0079111
ZNNZGZ člen 38.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v družbeni lastnini – pravica uporabe – vpis v zemljiško knjigo – načelo zaupanja - pravno nasledstvo
Bistvenega pomena je, kdo je imetnik stavbe in ne zemljišča. V takratnem družbeno-lastninskem sistemu je bilo pravico uporabe na zemljišču, na katerem je stavba zgrajena, in na zemljišču, namenjenemu za njeno redno rabo, mogoče prenesti samo z lastninsko pravico na stavbi. Pravice na zemljišču so sledile pravici na objektu.
ZPP člen 2. KPJS člen 50. ZSPJS člen 49.č. ZKolP člen 3, 9, 28. URS člen 155. ZUJF člen 155.
kolektivni delovni spor – kolektivna pogodba - kršitev kolektivne pogodbe – izvajanje kolektivne pogodbe – odprava nesorazmerja v plačah – sklepanje kolektivne pogodbe – narava kolektivne pogodbe – poseg v pridobljene pravice
Tisti javni uslužbenci, na katere se nanaša ta spor (člani določenega sindikata), so upravičeni do odprave nesorazmerij v osnovnih plačah za čas od 1.10.2010 do 31. 5. 2012, saj so kot upravičenci iz normativnega dela Aneksa št. 2 h KPJS že pridobili pravico do izplačila višje plače iz naslova odprave tretje četrtine nesorazmerij. Aneks št. 4 h KPJS jim te pravice po tem, ko je začela v celoti pravno učinkovati (z Aneksom št. 2 h KPJS), ni mogel več vzeti. Določba Aneksa št. 2 glede odprave tretje četrtine nesorazmerij je že v celoti pravno učinkovala. Aneks št. 4 h KPJS je torej posegel v že pridobljene pravice javnih uslužbencev do odprave in realizacijo odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah. Ta aneks je namreč začel veljati že po prej določenem roku za odpravo in izplačilo tretje četrtine nesorazmerij, zato kasnejša in naknadna določitev plač javnih uslužbencev, ko so že pridobili pravico do odprave nesorazmerij za tretjo četrtino, ni bila v skladu z določbo drugega odstavka 155. člena Ustave RS.
delni umik tožbe – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – razveljavitev kondemnatorenga dela sklepa o izvršbi – razveljavitev plačilnega naloga – prepoved ponovnega odločanja o isti stvari – nerazumljiv izrek
Kondemnatorni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine namreč preneha veljati šele, ko ga sodišče v pravdnem postopku razveljavi. V nasprotnem primeru velja poleg izrečene sodbe o tožbenem zahtevku, kar pomeni, da je bilo o isti stvari odločeno dvakrat.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079125
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149. ZPP člen 8.
objektivna odgovornost – mokra in spolzka tla – nevarna stvar –opozorilna tabla - očitna pisna pomota
Mokra tla v bolniški sobi sama po sebi niso nevarna stvar. Če so postala nevarna zaradi nedopustnega ravnanja imetnika stvari, to ne vodi k uporabi pravil o objektivni odgovornosti. V tem primeru je odgovornost lahko le krivdna in ne objektivna.
SPZ člen 77, 77/2, 77/3, 77/4, 77/5, 78. ZNP člen 134, 135, 138. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
ureditev meje – spor o lastnini – kriterij močnejše pravice – dokončno urejena meja v katastrskem postopku – domneva močnejše pravice – priposestvovanje – vrednost spornega predmeta
Če meja še ni dokončno urejena v katastrskem postopku, odpade domneva močnejše pravice, kar pa še ne pomeni, da ni več mogoča določitev meje po kriteriju močnejše pravice. V takem primeru namreč sodišče določi mejo na podlagi ugotovljene močnejše pravice. V praksi je takšna pravica praviloma lastninska pravica, ki jo eden od mejašev pridobi na podlagi pravno veljavnega načina pridobitve lastninske pravice.
Ker ZIZ ureja le vprašanje, kaj je verodostojna listina, je glede dopustnosti predložitve fotokopije potrebno uporabiti 431. člen ZPP. Ta pa predpisuje, da mora biti verodostojna listina priložena tožbi v izvirniku ali overjenem prepisu. Temu sledi tudi sodna praksa in velja tudi za menico.
vznemirjanje lastninske pravice – zastaranje – služnost – gradbeno dovoljenje
Tožbeni zahtevek na odstranitev ograje, ki ima podlago v določbi 99. člena SPZ, ne zastara.
Odločba občine predstavlja gradbeno dovoljenje za postavitev ograje, a s takšnim upravnim aktom ni dopustno posegati v lastninsko pravico tretjih oseb.
ZZZDR člen 87, 90, 90/1, 103, 123, 131c. ZMatR člen 4, 20, 20/3.
razmerja med starši in otroci – dolžnost preživljanja – prekinitev postopka – ugotovitev očetovstva – izjava o priznanju očetovstva – izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva
Toženčeva preživninska obveznost do mladoletne tožnice obstaja, dokler se s pravnomočno sodbo ne ugotovi ničnost njegove izjave o priznanju očetovstva oziroma ne izpodbije veljavnost te izjave.
Pravda na podlagi toženčeve tožbe za ugotovitev ničnosti izjave o priznanju očetovstva oziroma podrejeno zaradi izpodbijanja veljavnosti izjave o priznanju očetovstva ni upoštevna ovira za odločanje o preživninski obveznosti toženca do mladoletne tožnice.
Ob smiselnem upoštevanju pravila iz 157. člena ZPP je določbo iz četrtega odstavka 161. člena ZPP treba uporabiti tudi v primeru, ko eden od sospornikov ni dal povoda za tožbo in je v odgovoru na tožbo pripoznal tožbeni zahtevek.
ZIZ člen 38, 38/2, 76, 76/2, 178, 178/2. ZPP člen 270, 270/3, 286b, 286b/1, 328, 328/1, 331, 332. URS člen 22. ZS člen 3.
izvršba za izterjavo denarne terjatve - izvršba na nepremičnine - predujem za izvedenca - obrazloženost sklepa o založitvi predujma - neplačilo predujma - ustavitev izvršbe - predlog za izdajo popravnega sklepa - očitna pisna pomota - datum izdaje sklepa
Naloga sodišča je, da upnika pozove k plačilu predujma in mu za to določi višino in rok, ustavitev izvršbe pa je posledica neizpolnitve obveznosti. Če je upnik menil, da je bila navedena določba v delu, ki se nanaša na določitev višine in posledice neplačila, uporabljena zmotno in s tem podana procesna kršitev, bi to moral uveljavljati že v postopku pred sodiščem prve stopnje, kjer bi lahko glede na nevezanost sodišča na izdani procesni sklep dosegel, da bi sodišče prve stopnje z novim sklepom o naložitvi predujma višino predujma znižalo.
Tožniku v obravnavanem primeru glede na trditveno podlago spora niti bilo treba dokazovati, da je toženka priobčevala avtorsko varovano glasbo tudi v tistih mesecih, ko kontrole niso bile opravljene.
Pri izračunu višine tožnikove terjatve je treba upoštevati Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998 in ne istoimenski Pravilnik iz leta 2006.