Ker ZIZ ureja le vprašanje, kaj je verodostojna listina, je glede dopustnosti predložitve fotokopije potrebno uporabiti 431. člen ZPP. Ta pa predpisuje, da mora biti verodostojna listina priložena tožbi v izvirniku ali overjenem prepisu. Temu sledi tudi sodna praksa in velja tudi za menico.
pravno priznana škoda - nemožnost uporabe nepremičnine
Pravno priznana je le škoda, ki je posledica napake izvedenega ogrevalnega sistema (peti odstavek 639. člena OZ). Zatrjevana škoda v obliki morebitnih stroškov najemnine za primerljivo nepremičnino pa je posledica odločitve tožnika, da kljub ustreznim bivanjskim pogojem nepremičnine ne bo uporabljal zaradi dražjega ogrevanja. Tožnik bi bil lahko upravičen le do razlike med stroški sistema ogrevanja, ki bi deloval s pomočjo vseh dogovorjenih energetskih virov, in stroški ogrevanja, ko je sistem deloval le z električnimi grelci, na kar je tekom postopka tožnika opozarjala že tožena stranka. Te škode pa tožnik ni opredelil in uveljavljal.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0070310
ZD člen 32, 54. ZTLR člen 22, 25. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2.
tožba na ugotovitev obsega zapuščine – vračunanje daril v dedni delež – stroški preživljanja in šolanja – originaren način pridobitve lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – vlaganja – nova stvar – dokazna ocena
Ker institut gradnje na tujem svetu izključuje kakršnokoli pravno poslovno dogovarjanje lastnika zemljišča in graditelja, prvi toženec ni izkazal nastanka lastninske pravice na tej podlagi. V konkretnem primeru tudi ni moč uporabiti 32. člena ZD. Povrnitev vlaganj potomca v premoženje zapustnika se namreč lahko uveljavlja le z ustreznim zahtevkom, ki ga prvi toženec ni postavil.
Po prvem odstavku 54. člena ZD se tisto, kar je bilo porabljeno za preživljanje dediča in za njegovo obvezno šolanje, ne vračuna v njegov dedni delež. Drži sicer, da je obvezno le osnovnošolsko izobraževanje, toda tudi tožnikovo izobraževanje na srednji šoli, ki je vključevalo le stroške malice in prevoza, ne predstavlja takšnega stroška, da bi njegovo plačilo s strani zapustnika predstavljalo očitno nepravičnost glede na sodediče.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0063655
URS člen 26. OZ člen 168/168/3, 352, 352/1, 352/2.
izgubljeni dobiček – nadaljnja škoda – zastaranje odškodninske terjatve – trenutek nastanka škode – objektivni rok – subjektivni rok
Pravočasno uveljavljanje povračila prve istovrstne škode je pogoj za uveljavljanje povračila vseh nadaljnjih škod. Ker je zahtevek za plačilo izgubljenega dobička v letu 2002 glede na petletni objektivni rok zastaran, je absolutno zastaran tudi zahtevek, s katerim uveljavlja tožeča stranka izgubljene dobičke v letih 2003, 2004 in 2005.
Zavedanje o storilcu vključuje zavedanje o ravnanju te osebe v dejanskem svetu, ne pa tudi pravne ocene (protipravnosti storilčevega ravnanja).
sklep o dedovanju – vrednost zapuščine – navedba vrednosti zapuščine v obrazložitvi sklepa – pritožbeni razlog – predmet pritožbenega preizkusa
Vrednost zapuščine je zapisana zgolj v obrazložitvi izpodbijanega sklepa in ne more biti predmet tega pritožbenega preizkusa. Ocenitev vrednosti zapuščine ima pomen zgolj za odmero sodne takse.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - LASTNINJENJE
VSL0079111
ZNNZGZ člen 38.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v družbeni lastnini – pravica uporabe – vpis v zemljiško knjigo – načelo zaupanja - pravno nasledstvo
Bistvenega pomena je, kdo je imetnik stavbe in ne zemljišča. V takratnem družbeno-lastninskem sistemu je bilo pravico uporabe na zemljišču, na katerem je stavba zgrajena, in na zemljišču, namenjenemu za njeno redno rabo, mogoče prenesti samo z lastninsko pravico na stavbi. Pravice na zemljišču so sledile pravici na objektu.
odpoved najemne pogodbe - izpraznitev stanovanja - odpovedni razlog - odpoved najemne pogodbe pri neprofitnem najemu - lastništvo primernega stanovanja - kasneje nastale okoliščine
Odpovedni razlog je obstajal, saj je bila pri drugem primernem stanovanju – stanovanjski hiši vknjižena lastninska pravica soproga toženke. Okoliščine, ki utemeljujejo obstoj odpovednega razloga v smislu petega odstavka 103. člena SZ-1, so torej obstajale že pred vložitvijo tožbe.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – NEPRAVDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0079126
ZIKS člen 145, 145/1, 145b. ZD člen 221. ZDen člen 27. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
vrnitev zaplenjenega premoženja – smrt upravičenca do zaplenjenega premoženja – vrnitev premoženja v zapuščinsko maso – dedovanje zaplenjenega premoženja – zavezanec za vračilo zaplenjenega premoženja
Zaplenjene nepremičnine je potrebno vrniti tistemu, kateremu so bile neupravičeno odvzete (zaplenjene).
ZZZDR člen 87, 90, 90/1, 103, 123, 131c. ZMatR člen 4, 20, 20/3.
razmerja med starši in otroci – dolžnost preživljanja – prekinitev postopka – ugotovitev očetovstva – izjava o priznanju očetovstva – izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva
Toženčeva preživninska obveznost do mladoletne tožnice obstaja, dokler se s pravnomočno sodbo ne ugotovi ničnost njegove izjave o priznanju očetovstva oziroma ne izpodbije veljavnost te izjave.
Pravda na podlagi toženčeve tožbe za ugotovitev ničnosti izjave o priznanju očetovstva oziroma podrejeno zaradi izpodbijanja veljavnosti izjave o priznanju očetovstva ni upoštevna ovira za odločanje o preživninski obveznosti toženca do mladoletne tožnice.
Ob smiselnem upoštevanju pravila iz 157. člena ZPP je določbo iz četrtega odstavka 161. člena ZPP treba uporabiti tudi v primeru, ko eden od sospornikov ni dal povoda za tožbo in je v odgovoru na tožbo pripoznal tožbeni zahtevek.
ZPP člen 2. KPJS člen 50. ZSPJS člen 49.č. ZKolP člen 3, 9, 28. URS člen 155. ZUJF člen 155.
kolektivni delovni spor – kolektivna pogodba - kršitev kolektivne pogodbe – izvajanje kolektivne pogodbe – odprava nesorazmerja v plačah – sklepanje kolektivne pogodbe – narava kolektivne pogodbe – poseg v pridobljene pravice
Tisti javni uslužbenci, na katere se nanaša ta spor (člani določenega sindikata), so upravičeni do odprave nesorazmerij v osnovnih plačah za čas od 1.10.2010 do 31. 5. 2012, saj so kot upravičenci iz normativnega dela Aneksa št. 2 h KPJS že pridobili pravico do izplačila višje plače iz naslova odprave tretje četrtine nesorazmerij. Aneks št. 4 h KPJS jim te pravice po tem, ko je začela v celoti pravno učinkovati (z Aneksom št. 2 h KPJS), ni mogel več vzeti. Določba Aneksa št. 2 glede odprave tretje četrtine nesorazmerij je že v celoti pravno učinkovala. Aneks št. 4 h KPJS je torej posegel v že pridobljene pravice javnih uslužbencev do odprave in realizacijo odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah. Ta aneks je namreč začel veljati že po prej določenem roku za odpravo in izplačilo tretje četrtine nesorazmerij, zato kasnejša in naknadna določitev plač javnih uslužbencev, ko so že pridobili pravico do odprave nesorazmerij za tretjo četrtino, ni bila v skladu z določbo drugega odstavka 155. člena Ustave RS.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079141
URS člen 26, 52. OZ člen 131, 131/1, 148, 179, 190, 197, 199, 200, 201, 299, 378. ZPP člen 8, 70, 70-6, 247, 247/1, 247/6, 339, 339/1. ZUOPP člen 2, 10, 24, 32. ZOFVI člen 109. ZOsn člen 56.
odškodninska odgovornost – protipravnost ravnanja – otrok s posebnimi potrebami – dolžnost države – odločba o usmeritvi – vzročna zveza – pravno priznana škoda –– premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – posredni oškodovanec – kršitev osebnostnih pravic – pravica do šolanja – neupravičena obogatitev – poslovodstvo brez naročila – izločitev izvedenca – pravočasnost predloga za izločitev izvedenca
Za vsak prehod premoženja iz javnopravne sfere v zasebno je potrebna pravna podlaga. Brez odločbe tožnica od toženk ne more zahtevati plačila za delo spremljevalke. To plačilo bi bilo možno le na odškodninski podlagi.
Sam poseg v osebno sfero fizične osebe še ni podlaga za prisojo denarne satisfakcije. Kršitev mora povzročiti katero izmed v 179. členu OZ naštetih škodnih posledic.
Zakonske podlage, ki bi dajala staršem otroka s posebnimi potrebami pravico do plačila za spremljanje takega otroka v šolo in v šoli, ni. Vendar pa to ni v nasprotju niti z 52. členom URS niti s konvencijami in drugimi predpisi.
ZIZ člen 17, 21, 21/1, 23, 24, 24/1, 24/2. SPZ člen 142, 142/1, 142/2, 153, 153/1, 153/2.
prenehanje terjatve - prenehanje glavnega dolžnika - izbrisana družba - hipoteka - odgovornost zastavitelja - realni dolžnik - izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - prehod obveznosti - hipotekarna tožba
S prenehanjem odgovornosti izbrisane pravne osebe kot glavnega dolžnika ne preneha tudi zastaviteljeva odgovornost za obveznost glavnega dolžnika.
Zgolj obstoj hipoteke upniku še ne daje pravne podlage za izvršbo zoper hipotekarnega dolžnika, temveč mora imeti upnik zoper hipotekarnega dolžnika tudi ustrezen izvršilni naslov ali pa ustrezno izkazati prehod obveznosti na hipotekarnega dolžnika.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – umor – višina odškodnine
Pri odškodninah zaradi smrti bližnjega mora biti sodišče še posebej pozorno, da odškodnina ne podpira teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom, ker gre za posredne oškodovance in posebej zaradi pietete do pokojnika. Intenziteta čustvene navezanosti in prepletenost ter intenzivnost odnosov znotraj življenjske skupnosti in ravnanja oškodovancev po smrti bližnjega odločilno vplivajo na presojo sodišča, ko ocenjuje, katera je tista višina denarne odškodnine, ki je pravična in bo glede na konkretne okoliščine primera, ob upoštevanju sodne prakse pri priznavanju odškodnin v podobnih primerih, predstavljala za oškodovance pravično zadoščenje in ne bo v nasprotju z njeno naravo in namenom.
pogodba o delu – dogovor o plačilu – trditveno breme
Plačilo se določi s pogodbo, če ni določeno z obvezno tarifo ali s kakšnim drugim obveznim pravnim aktom. Tožeča stranka je za delo toženi stranki zaračunala v tem sporu vtoževani znesek, ni pa trdila, da je bila cena v enaki višini tudi dogovorjena s toženo stranko. Tudi v pritožbi vztraja pri trditvah, da je dokazala, da sta bili stranki glede predmeta obveznosti dogovorjeni, ne navaja pa, da je med njima obstajal dogovor o ceni. Sodišče prve stopnje je zato pravilno trditveno in dokazno breme o drugačnem dogovoru v konkretnem primeru prevalilo nazaj na tožečo stranko.
pogodba o najemu poslovnih prostorov za določen čas - enostranska odpoved najemne pogodbe – odpoved najemne pogodbe za poslovne prostore
Pogodbe o najemu poslovnih prostorov, sklenjene za določen čas, ni mogoče enostransko odpovedati pred potekom tega časa. Tako izhaja iz ureditve 332. člena OZ, ki določa, da trajno dolžniško razmerje z določenim rokom trajanja preneha, ko poteče rok, razen če pogodba ali zakon določa, da je po tem roku dolžniško razmerje podaljšano za nedoločen čas, če ni pravočasno odpovedano. Navedeno pomeni, da se stranki torej lahko vnaprej dogovorita, da tisto razmerje, ki je bilo sklenjeno za določen čas, teče še naprej za nedoločen čas, če ni ob terminu, ki sta ga določili ali na drug način pravočasno odpovedano.
V 11. točki 3. člena Pravilnika je določeno, da je med povzročitelji komunalnih odpadkov tudi vsaka fizična oseba, ki opravlja samostojno poslovno dejavnost in ima v občini sedež dejavnosti. Tožena stranka ima na naslovu P., registrirano dejavnost, zato je nedvomno uporabnik gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, ki jo zagotavlja tožeča stranka. Kjer ima namreč samostojni podjetnik registrirano dejavnost, tam tudi plačuje dajatve za odvoz in ravnanje s komunalnimi odpadki. Zato tožene stranke ne odvezuje obveznosti plačila zaračunanih stroškov dejstvo, da na naslovu sedeža odpadki iz dejavnosti naj ne bi nastajali.
predpogodba – alternativne obveznosti – sočasna izpolnitev – pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža – zahtevek na sklenitev pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža
O alternativni obveznosti govorimo kadar ima kakšna obveznost dva ali več predmetov. V obravnavani zadevi pa je obveznost toženih strank odkupiti poslovni delež tožeče stranke v družbi K. d.o.o.. Res je sicer, da bi toženi stranki svojo obveznost izpolnili tudi tako, da bi našli tretjo osebo kot kupca tega poslovnega deleža, vendar gre kljub temu le za en predmet izpolnitve.
V dvostranskih pogodbah nobena od strank ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti. Vendar zgolj okoliščina, da je bila dogovorjena sočasna izpolnitev, sama po sebi ne izključuje odgovornosti ene od strank za neizpolnitev.
Podredni tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zmotno zavrnilo, ker mora biti Pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža sklenjena v obliki notarskega zapisa, zaradi česar sodba ne more nadomestiti pogodbe. Navedena oblika je predpisana kot pogoj za veljavnost pogodbe. Le-ta pa je lahko predpisana zaradi varstva interesov pogodbenih strank ali/in zaradi varstva širših (javnih) interesov. Sodba izdana v pravdnem postopku, katere izrek nadomešča pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža, zagotavlja oboje, zato ni nobenega dvoma, da lahko sodba nadomešča pogodbo, ki bi sicer morala biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.