poroštvena pogodba – poroštvo države - obvestilo poroka o neplačilu kreditne obveznosti s strani dolžnika - zapadlosti terjatve zoper dolžnika
Zaradi specifičnih določb ZMPDP upnik z obvestilom o tem, da dolžnik ni poravnal kreditne obveznosti, še ne uveljavlja plačila poroštvene obveznosti. Obvestilo in uveljavitev zahtevka za plačilo sta dve ločeni fazi postopka za poplačilo. Do prve mora priti v petih delovnih dneh po zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika. Nato mora upnik izkoristiti vse zakonske možnosti za izterjavo dolga od glavnega dolžnika. Šele v kolikor tudi po tem ni v celoti poplačan, lahko plačilo razlike zahteva od poroka.
ZZZDR člen 87, 90, 90/1, 103, 123, 131c. ZMatR člen 4, 20, 20/3.
razmerja med starši in otroci – dolžnost preživljanja – prekinitev postopka – ugotovitev očetovstva – izjava o priznanju očetovstva – izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva
Toženčeva preživninska obveznost do mladoletne tožnice obstaja, dokler se s pravnomočno sodbo ne ugotovi ničnost njegove izjave o priznanju očetovstva oziroma ne izpodbije veljavnost te izjave.
Pravda na podlagi toženčeve tožbe za ugotovitev ničnosti izjave o priznanju očetovstva oziroma podrejeno zaradi izpodbijanja veljavnosti izjave o priznanju očetovstva ni upoštevna ovira za odločanje o preživninski obveznosti toženca do mladoletne tožnice.
Ob smiselnem upoštevanju pravila iz 157. člena ZPP je določbo iz četrtega odstavka 161. člena ZPP treba uporabiti tudi v primeru, ko eden od sospornikov ni dal povoda za tožbo in je v odgovoru na tožbo pripoznal tožbeni zahtevek.
odpoved najemne pogodbe - izpraznitev stanovanja - odpovedni razlog - odpoved najemne pogodbe pri neprofitnem najemu - lastništvo primernega stanovanja - kasneje nastale okoliščine
Odpovedni razlog je obstajal, saj je bila pri drugem primernem stanovanju – stanovanjski hiši vknjižena lastninska pravica soproga toženke. Okoliščine, ki utemeljujejo obstoj odpovednega razloga v smislu petega odstavka 103. člena SZ-1, so torej obstajale že pred vložitvijo tožbe.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – NEPRAVDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0079126
ZIKS člen 145, 145/1, 145b. ZD člen 221. ZDen člen 27. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
vrnitev zaplenjenega premoženja – smrt upravičenca do zaplenjenega premoženja – vrnitev premoženja v zapuščinsko maso – dedovanje zaplenjenega premoženja – zavezanec za vračilo zaplenjenega premoženja
Zaplenjene nepremičnine je potrebno vrniti tistemu, kateremu so bile neupravičeno odvzete (zaplenjene).
najemna pogodba za določen čas – najem poslovnih prostorov – bistveno otežena izpolnitev – nezmožnost doseganja namena pogodbe – spremenjene okoliščine – razveza najemne pogodbe – skrbnost dobrega strokovnjaka
Zakonodajalec je s posebno ureditvijo prenehanja najemnih pogodb za poslovne prostore skušal doseči višjo stopnjo varstva obeh udeležencev pogodbenega razmerja in zato celo pri trajnih obveznostih za nedoločen čas otežil njihove prenehanje.
Tožnica v obravnavanem primeru ni zadostila svoji dolžni skrbnosti dobrega strokovnjaka. V skladu z navedenim merilom skrbnosti bi morala namreč računati z dejstvom, da so razmere na trgu po naravi stvari spremenljive ter da najemna pogodba za določen čas njeni stranki praviloma zavezuje do izteka dogovorjenega obdobja veljavnosti brez možnosti, da bi najemojemalec od nje odstopil tako, kot to lahko stori pri pogodbi za nedoločen čas.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - pravdni stroški - stroški za sestavo predloga za izvršbo - odvetniški stroški
Ker predloga za izvršbo ni sestavil odvetnik, tožnici ne pripada povračilo za sestavo predloga, ampak samo povračilo dolgovane sodne takse za postopek.
odškodnina za nematerialno škodo zaradi smrti ožjega družinskega člana - pojem ožjega družinskega člana
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da s strani sodišča prve stopnje ugotovljene okoliščine, ki opredeljujejo globino čustvene vezi med tožnico in njeno pokojno babico, upravičujejo zaključek, da je bila njuna vez enaka, kot jo je praviloma zaslediti med ožjimi člani družine.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0003912
ZKP člen 369, 395. KZ-1 člen 197.
obrazložitev pritožbe - kršitev kazenskega zakona - storilec kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu
V delu pritožbe, kjer se pritožnik sklicuje na zaključno besedo, ki naj jo pritožbeno sodišče prouči in ji sledi, je pritožba neobrazložena. Po 3. točki prvega odstavka 369. člena ZKP je obrazložitev obvezna sestavina vsake pritožbe. Z aktualno pritožbo pritožnik izpodbija prvostopenjsko sodbo razglašeno in spisano po končani glavni obravnavi, torej tudi po besedi strank. Glede na navedeno je očitno, da z navedbami iz besede strank ni mogoče izpodbijati odločitve sodišča, ki ji je sledila in ki je obrazložena v napadeni pisno izdelani sodbi. V presojo pritožbenih navedb, ki niso obrazložene, se pritožbeno sodišče ni dolžno spuščati.
Na podlagi pravilno ocenjenih dokazov je po prepričanju drugega sodišča prvostopenjsko sodišče zavzelo neomajen sklep, da so bila obdolženčeva ravnanja neposredno povezana z delovnim mestom in delom oškodovanke, ki je obdolženca ves čas tudi sprejemala kot nadrejenega v delovnem procesu. Zato ni moč priznati uspeha pritožniku v zatrjevanju, da pomeni opis predmetnega kaznivega dejanja nedovoljeno širjenje kroga možnih storilcev kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu po drugem in prvem odstavku 197. člena KZ-1.
OKOLJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021620
ZPP člen 458. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 8, 10.
okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda - mandatna pogodba - cesija - trditveno in dokazno breme - spor majhne vrednosti
Tožnik je od toženke terjal plačilo terjatev okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.
Glede na toženkino zanikanje, da bi bila uporabnica storitev javne službe (kar izhaja iz po tožniku neprerekanih trditev toženke, da ima svoj vodovod in svojo greznico, ki ju sama vzdržuje in prazni), je sodišče prve stopnje po presoji drugostopnega sodišča zavzelo pravilno stališče o okoliščinah, ki bi jih moral tožnik posledično za utemeljenost tožbenega zahtevka izkazati (da je toženka prebivalka občine; da prebiva na območju, na katerem se izvaja javna služba odvajanja odpadne vode; da je toženka uporabnica storitev javne službe; kakor tudi količino porabljene vode oz. okoliščine za upoštevanje pavšala porabe vode; višino terjatve, ki iz količine porabljene vode izhaja.
sklep o začetku postopka za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – vročitev sklepa zemljiškoknjižnemu lastniku – pravica do izjave
Zemljiškoknjižni lastnici bi moral biti sklep o začetku postopka za vzpostavitev listin vročen, ker pa ji ni bil, ni mogla vložiti ugovora na podlagi 240. člena ZZK-1, zato ji ni bila omogočena pravočasna pravica do izjave. Njene navedbe je zato potrebno upoštevati v okviru nadaljnjih pravnih sredstev.
zastaranje - pretrganje zastaranja - prijava terjatve v stečajnem postopku - nastanek škode - objektivni zastaralni rok
Zastaranje se pretrga tudi s prijavo terjatve v stečajnem postopku, vendar pa tožeča stranka terjatve, ki jo uveljavlja v tem postopku, v stečajnem postopku ni prijavila.
neupravičeno zaplenjeno premoženje na podlagi krivičnih kazenskih povojnih obsodb - ločevanje med zahtevkom po ZIKS in zahtevkom po ZDen
Podlaga za vračanje premoženja je bodisi v določbah ZDen ali pa v razveljavitvi povojnih obsodilnih kazenskih sodb, na podlagi katerih je bila odrejena zaplemba premoženja. Vračanje premoženja na osnovi ZDen je praviloma rezervirano za upravne postopke, razen v primerih iz člena 5 ZDen. Nasprotno pa o vračanju neupravičeno zaplenjenega premoženja na podlagi krivičnih kazenskih povojnih obsodb odločajo sodišča. V danem primeru so trditve tožnikov o podlagi za vračanje v tem primeru res skope in celo nepopolne, vendar pa le ni mogoče prezreti, da so se v predlogu sklicevali tudi na podan predlog za vrnitev obravnavanih nepremičnin na Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici z dne 11. 7. 1996, ki ga je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku tudi vpogledalo. Do tega dokaza se ni opredelilo, čeprav iz tega predloga izhaja, da se tožniki sklicujejo ravno na razveljavitev kazenske obsodilne sodbe, s katero je bila odrejena zaplemba premoženja. Na osnovi tega bi lahko sodišče prve stopnje sklepalo, da je podlaga za vrnitev premoženja bila v določbah ZIKS (tudi sicer bi v okviru materialnoprocesnega vodstva lahko tožnike v tej smeri pozvalo k dopolnitvi trditvenega gradiva, v kolikor bi to štelo za potrebno). Glede na specialne določbe člena 145.c ZIKS (ki imajo podlago v določbah novele tega zakona ZIKS-G) sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava ne bi smelo zaključiti, da pride v poštev v materialnopravnem oziru opiranje na člen 72 ZDen tudi v obravnavni smeri, torej pri obravnavanju odškodninskega zahtevka iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja z vrnjenimi nepremičninami. Zato pač sodišče prve stopnje tudi kot upoštevno časovno obdobje ne bi smelo uporabiti že obdobje od uveljavitve ZDen dalje pa do vrnitve premoženja, ampak šele od pravnomočnosti razveljavitve kazni zaplembe premoženja v obravnavanem primeru.
Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu takse, kolikor se nanaša na takso za postopek o pritožbah, učinkuje od vložitve pritožbe oziroma njene napovedi in velja tudi za takso za postopek o pritožbi, če je predlog za oprostitev vložen najpozneje v roku, določnem v nalogu za plačilo te takse.
Umika dokaznega predloga ni mogoče šteti za neetičnega in neupravičenega, saj ni ovire, da bi pravdna stranka kateri koli dokazni predlog umaknila med postopkom.
Razlog, da stranka dokazil o plačilu ni mogla predložiti, ker je odgovorna oseba tožeče stranke na dopustu, ne predstavlja upoštevnega razloga.
286. člena ZPP ni mogoče razlagati v smislu, da je dovolj, če stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo dokaze le predlaga. Dokaz mora biti tudi dejansko predložen.
Prvi odstavek 81. člena ZZK-1 določa, da se vknjižba pridobitve pravice z učinkom, od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba spora (vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora), dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki je bila izdana v postopku, v zvezi s katerim je bil zaznamovan spor, in s katero je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno. V obravnavani zadevi gre ravno za tako situacijo. V postopku, ki se je vodil pred okrožnim sodiščem pod opr. št. P1, je na podlagi tožbe v navedeni zadevi prišlo do zaznambe spora pri nepremičninah nasprotnega udeleženca. V tem postopku je prišlo do sodne poravnave, s katero je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno.
Presoji, katere so tiste spremenjene okoliščine, ki so pomembne za uporabo 6. odstavka 33. člena OZ, je treba upoštevati določbe OZ o razvezi ali spremembi pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin.
Tudi predpogodba je pogodba, zato ta enako kot druge pogodbe zavezuje pogodbene stranke k izpolnitvi dogovorjenih obveznosti. Od drugih pogodb je različna le v toliko, da v primeru upoštevnih spremenjenih okoliščin ni potrebno, da bi stranka zahtevala njeno razvezo, temveč do tega pride že na podlagi zakona.
ZFPPIPP člen 97, 97/1, 118, 118-1, 121, 121/1, 402, 403. ZPP člen 87, 87/3.
razrešitev upravitelja po uradni dolžnosti - zastopanje upravitelja - dolžnosti upravitelja - udeležba na naroku - smiselna uporaba določb pravdnega postopka - pooblaščenci
S tem, ko je upravitelj za pristop na narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti pooblastil osebo, ki je tudi upraviteljica in je opravila strokovni izpit, je svoje dolžnosti ustrezno opravil in jih s svojim dejanjem ni kršil.