Presoji, katere so tiste spremenjene okoliščine, ki so pomembne za uporabo 6. odstavka 33. člena OZ, je treba upoštevati določbe OZ o razvezi ali spremembi pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin.
Tudi predpogodba je pogodba, zato ta enako kot druge pogodbe zavezuje pogodbene stranke k izpolnitvi dogovorjenih obveznosti. Od drugih pogodb je različna le v toliko, da v primeru upoštevnih spremenjenih okoliščin ni potrebno, da bi stranka zahtevala njeno razvezo, temveč do tega pride že na podlagi zakona.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0003912
ZKP člen 369, 395. KZ-1 člen 197.
obrazložitev pritožbe - kršitev kazenskega zakona - storilec kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu
V delu pritožbe, kjer se pritožnik sklicuje na zaključno besedo, ki naj jo pritožbeno sodišče prouči in ji sledi, je pritožba neobrazložena. Po 3. točki prvega odstavka 369. člena ZKP je obrazložitev obvezna sestavina vsake pritožbe. Z aktualno pritožbo pritožnik izpodbija prvostopenjsko sodbo razglašeno in spisano po končani glavni obravnavi, torej tudi po besedi strank. Glede na navedeno je očitno, da z navedbami iz besede strank ni mogoče izpodbijati odločitve sodišča, ki ji je sledila in ki je obrazložena v napadeni pisno izdelani sodbi. V presojo pritožbenih navedb, ki niso obrazložene, se pritožbeno sodišče ni dolžno spuščati.
Na podlagi pravilno ocenjenih dokazov je po prepričanju drugega sodišča prvostopenjsko sodišče zavzelo neomajen sklep, da so bila obdolženčeva ravnanja neposredno povezana z delovnim mestom in delom oškodovanke, ki je obdolženca ves čas tudi sprejemala kot nadrejenega v delovnem procesu. Zato ni moč priznati uspeha pritožniku v zatrjevanju, da pomeni opis predmetnega kaznivega dejanja nedovoljeno širjenje kroga možnih storilcev kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu po drugem in prvem odstavku 197. člena KZ-1.
Prvi odstavek 81. člena ZZK-1 določa, da se vknjižba pridobitve pravice z učinkom, od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba spora (vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora), dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki je bila izdana v postopku, v zvezi s katerim je bil zaznamovan spor, in s katero je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno. V obravnavani zadevi gre ravno za tako situacijo. V postopku, ki se je vodil pred okrožnim sodiščem pod opr. št. P1, je na podlagi tožbe v navedeni zadevi prišlo do zaznambe spora pri nepremičninah nasprotnega udeleženca. V tem postopku je prišlo do sodne poravnave, s katero je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno.
Institut odpusta obveznosti je predviden z namenom, da se prezadolženi osebni dolžnik reši primeža insolventnosti oziroma dolžniške krize, v katero je zašel brez špekulativnih namenov.
sklep o začetku postopka za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – vročitev sklepa zemljiškoknjižnemu lastniku – pravica do izjave
Zemljiškoknjižni lastnici bi moral biti sklep o začetku postopka za vzpostavitev listin vročen, ker pa ji ni bil, ni mogla vložiti ugovora na podlagi 240. člena ZZK-1, zato ji ni bila omogočena pravočasna pravica do izjave. Njene navedbe je zato potrebno upoštevati v okviru nadaljnjih pravnih sredstev.
stvarna in krajevna pristojnost - pristojnost okrajnega sodišča – pravna podlaga zahtevka - gospodarski spor
Zgolj pravna podlaga, na kateri tožeča stranka utemeljuje zahtevo za pravno varstvo, ob odsotnosti drugačnega (izrecnega) zakonskega določila, ne more biti relevanten kriterij za opredelitev spora kot gospodarskega.
Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu takse, kolikor se nanaša na takso za postopek o pritožbah, učinkuje od vložitve pritožbe oziroma njene napovedi in velja tudi za takso za postopek o pritožbi, če je predlog za oprostitev vložen najpozneje v roku, določnem v nalogu za plačilo te takse.
Iz podatkov, ki jih je v izpodbijanem sklepu navedlo sodišče prve stopnje, je mogoče sklepati le na obstoj trenutne likvidnosti dolžnika, pri čemer ni toliko relevantno, ali je toženec trenutno likviden, pač pa je v času odločanja o predlogu za izdajo predhodne odredbe obstoječe finančno oziroma premoženjsko stanje treba projicirati v prihodnost, torej v čas oprave izvršbe.
ZFPPIPP člen 103,103/4, 103/4-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopku zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 2, 6, 6/1.
prijava terjatev – osebni stečaj – nagrada za preizkus terjatev – dodatni preizkus terjatev
Dejstvo, da v postopku osebnega stečaja ne velja časovna omejitev prijave terjatev, še ne pomeni, da je upravitelj pri vsakem dodatnem preizkusu upravičen do nagrade, kot da bi šlo za prvi preizkus terjatev.
ZFPPIPP člen 97, 97/1, 118, 118-1, 121, 121/1, 402, 403. ZPP člen 87, 87/3.
razrešitev upravitelja po uradni dolžnosti - zastopanje upravitelja - dolžnosti upravitelja - udeležba na naroku - smiselna uporaba določb pravdnega postopka - pooblaščenci
S tem, ko je upravitelj za pristop na narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti pooblastil osebo, ki je tudi upraviteljica in je opravila strokovni izpit, je svoje dolžnosti ustrezno opravil in jih s svojim dejanjem ni kršil.
ugotovitev neobstoja izločitvene pravice – priznanje izpolitvene pravice s strani stečajnega upravitelja – prerekanje izločitvene pravice s strani upnika – nepravilna napotitev na pravdo – stranka postopka – stroški postopka
Priznanje izločitvene pravice s strani stečajnega upravitelja nima nobenih učinkov, če je isto izločitveno pravico hkrati prerekal drug upnik.
Umika dokaznega predloga ni mogoče šteti za neetičnega in neupravičenega, saj ni ovire, da bi pravdna stranka kateri koli dokazni predlog umaknila med postopkom.
Razlog, da stranka dokazil o plačilu ni mogla predložiti, ker je odgovorna oseba tožeče stranke na dopustu, ne predstavlja upoštevnega razloga.
286. člena ZPP ni mogoče razlagati v smislu, da je dovolj, če stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo dokaze le predlaga. Dokaz mora biti tudi dejansko predložen.
Pravnomočnost ima prednost pred litispendenco in kljub temu, da se je pravdni postopek pričel pred priglasitvijo premoženjskopravnega zahtevka, je bilo treba tožbo v tem delu zavreči.
stroški postopka – uspeh v pravdi – kriterij uspeha – stroški za delo sodnega izvedenca
Nobeno procesno določilo sodišču ne določa, kaj mora vzeti kot podlago za odločanje o višini uspeha stranke v postopku. Bistveno pa je, da svojo odločitev tako obrazloži, da jo je mogoče preveriti.
Tožena stranka bi bila dolžna tožeči stranki izplačati protivrednost v denarju, če izpolnitev v naravi ne bi bila mogoča in bi šlo za nadomestno izpolnitev, ki bi zapadla šele z ugotovitvijo, da je izročitev lesa z lastnostmi, ki jih tožeča stranka opisuje sedaj v pritožbi, nemogoča.
Sodišče se odloči za združitev pravd izključno iz razlogov ekonomičnosti postopka, pravde pa kljub združitvi ohranijo svojo samostojnost, zato gredo toženi stranki tako stroški, nastali v postopku po tožbi, kot stroški tožene stranke, nastali v postopku po nasprotni tožbi.
TRANSPORTNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063636
ZPP člen 185, 185/1. CMR člen 4, 12, 13, 34, 37a. OZ člen 965, 965/1.
prevoz blaga v cestnem prometu – odgovornost prevoznika za izgubo blaga – regresni zahtevek – aktivna legitimacija – tovorni list – CMR – zaporedni prevoz – podprevoz – sprememba tožbe
Pri odločanju o tem, ali bo spremembo tožbe dovolilo, mora sodišče upoštevati zgolj načelo smotrnosti.
V primeru, če je prevoz po isti pogodbi opravilo več zaporednih cestnih prevoznikov, je vsak od njih odgovoren za celoten prevoz; drugi prevoznik po vrsti in vsak naslednji prevoznik postane pogodbena stranka v prevozu, ko prevzame tovor in tovorni list. Te določbe veljajo tudi v primeru, da je bila sklenjena zgolj ena sama prevozna pogodba za celotno relacijo.
Za zaporedni prevoz gre tudi v primeru, da je na podlagi ene prevozne pogodbe prvi prevoznik oddal prevoz podprevozniku, ta pod-podprevozniku in tako dalje – do dejanskega prevoznika, ki je prevzel tovorni list in prevoz fizično izvedel. To stališče je skladno z opredelitvijo tovornega lista kot deklaratornega elementa prevozne pogodbe, ki dokazuje zgolj njeno sklenitev, ni pa njen konstitutivni element.
Dejstvo, da je pravdno sodišče v sodbi naložilo plačilo v roku 15 dni, zapadlosti terjatve ne odlaga, določa le rok, v katerem lahko dolžnik prostovoljno izpolni svojo obveznost, ugotovljeno v sodbi, in upnik v tem roku še ne more začeti z izvršilnim postopkom za izterjavo te terjatve.
izbris družbe iz sodnega registra - aktivni družbenik - odgovornost aktivnih družbenikov
Pri sprejemu izpodbijanega zaključka je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo ustrezne materialnopravne določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), veljavne v času izbrisa družbe iz Sodnega registra (7. 11. 2011), konkretno 6. in 7. odstavek 442. člena navedenega zakona (v besedilu po noveli ZFPPIPP-A, ki je stopila v veljavo s 13. 6. 2009), v skladu s katerima aktivni družbeniki pravne osebe, ki je imela ob prenehanju neplačane obveznosti, upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti. Če je aktivnemu družbeniku prenehal položaj družbenika pred prenehanjem pravne osebe (kot v obravnavani zadevi, ko je toženka položaj družbenice izgubila s prodajo svojega celotnega poslovnega deleža (100 %) dne 20. 8. 2010 in posledičnim izbrisom iz sodnega registra kot družbenica dne 23. 8. 2010), odgovarja za tiste neplačane obveznosti izbrisane družbe, nastale do takrat, ko mu je prenehal položaj družbenika.
izročitev seznama etažnih lastnikov - upravnik večstanovanjske stavbe
V posledici izročitve seznama etažnih lastnikov, se opredeli, kateri etažni lastniki so tisti, ki jih sklenjeni pravni posel zavezuje, torej so to tisti, ki so na seznamu lastnikov ob dnevu sklenitve, nikakor pa ne pomeni, da bi zaradi izostanka seznama posel ne bi bil sklenjen ali da bi spremenil svojo pravno naravo, tako da bi iz posebne vrste mandatne pogodbe in sicer pooblastilne pogodbe, na podlagi katerega se mandatar zaveže opraviti posel v imenu in za račun mandanta, prešel v mandatno pogodbo običajnega tipa, pri kateri se do tretjega zavezuje upravnik v svojem imenu in za račun etažnega lastnika.