Podpis pritožnika je obvezna sestavina pritožbe. Pritožba brez podpisa je nepopolna in jo sodišče zavrže. V postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
Za podpis namreč zadošča, da je na pritožbi odtisnjen žig odvetnika tožene stranke, ampak bi moral pooblaščenec pritožbo tudi lastnoročno podpisati.
ZDR člen 43, 184. ZVZD člen 5. OZ člen 131, 132, 149, 150.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - protipravno ravnanje - izvajalec del - delodajalec
Tožnik je pri opravljanju dela na gradbišču padel v 2 m globok jašek in se poškodoval. Tožena stranka je le zagotavljala delavce drugemu podjetju, ki je bilo sicer glavni izvajalec gradbenih del, pri čemer so le oni organizirali delo, odrejali delo in naloge posameznim izvajalcem, izvajali izključno kontrolo in izvajali nadzor nad izvajanjem gradbenega projekta. Toženi stranki zato ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, ker je svojega delavca napotila na delo k drugemu podjetju, ki je bilo izključni nosilec projekta, tožena stranka pa le podizvajalec. Zgolj dejstvo, ker je bil tožnik zaposlen pri toženi stranki, ne pomeni, da je tožena stranka kot njegov delodajalec odškodninsko odgovorna po pravilih civilnega prava, odškodninsko bi bilo odgovorno kvečjemu drugo podjetje, ki je bilo glavni izvajalec, ki je izključno organiziral delo, odrejal dela in naloge ter zagotavljal izključni nadzor nad izvajanjem dela. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine, naperjen zoper delodajalca, ni utemeljen.
URS člen 30. ZKP 546, 546/1, 546/2, 546/3. ZPIZ-1 člen 181, 181/1.
odmera pokojnine - naknadno priznana zavarovalna doba - čas neupravičenega odvzema prostosti - zamudne obresti - odškodnina - prispevki
Na podlagi pravnomočnega sklepa o razveljavitvi sodbe vojaškega sodišča, s katero je bila tožniku odvzeta prostost, je prvi toženec (ZPIZ) skladno s prvim odstavkom 546. člena ZKP (po kateri se osebi, ki ji je zaradi neupravičene obsodbe ali neutemeljenega odvzema prostosti prenehalo delovno razmerje ali lastnost zavarovanca socialnega zavarovanja ali ji je bila onemogočena ali odložena zaposlitev, do katere bi sicer prišlo, prizna delovna oziroma zavarovalna doba, kot da bi delala tisti čas, ki ga je zaradi neopravičene obsodbe ali neutemeljenega odvzema prostosti izgubila) tožniku vštel v pokojninsko dobo čas neupravičeno odvzete prostosti in mu za to dobo na podlagi prvega odstavka 181. člena ZPIZ-1 (po kateri se v primeru naknadnega priznanja določenega obdobja pokojninske dobe, dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, takšna doba upošteva samo za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine) povečal predčasno pokojnino od že pravnomočno ugotovljene pokojninske osnove. Do take na novo odmerjene predčasne pokojnine pa je tožnik kot uživalec predčasne pokojnine skladno z drugim odstavkom 181. člena ZPIZ-1 upravičen od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj. Za višjo odmero starostne pokojnine ni pravne podlage.
Tožnik je tekom postopka pred sodiščem prve stopnje razširil tožbo na drugo toženko (Republiko Slovenijo), tako da je od nje zahteval plačilo prispevkov za čas neupravičenega odvzema prostosti. V skladu s tretjim odstavkom 546. člena ZKP lahko oškodovanec zahteva, da sodišče splošne pristojnosti ugotovi kot zavarovalno dobo čas, ki ga je oškodovani zaradi neopravičene obsodbe ali neutemeljenega odvzema prostosti izgubil, če zavod (prvi toženec) ne upošteva oziroma ne prizna zavarovalne dobe. Le v takem primeru se tožba vloži zoper organ, ki ne priznava priznane dobe, in zoper Republiko Slovenijo. V obravnavanem primeru je čas neupravičenega odvzema prostosti prvi toženec kot zavarovalno dobo tožniku vštel v pokojninsko dobo. Zato po navedeni določbi ni izpolnjen pogoj za vložitev tožbe zoper prvega toženca in drugo toženko pred sodiščem splošne pristojnosti.
Izjava o premoženjskem stanju res ni le dokaz, ampak predstavlja tudi del trditvene podlage, na temelju katere sodišče odloči, ali so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse.
Stranka, ki razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora trditi in izkazati, da tega premoženja ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse ter zakaj ne.
OZ člen 648. ZPP člen 155. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 12, 13.
vzrok v neizpolnitvi pogodbenih obveznosti v sferi naročnika – naročnikov odstop od pogodbe – plačilo – pridobljene koristi – prihranjeni stroški – povrnitev nadomestila plače za odsotnost z dela
Direktor družbe C. ima pravico do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela (prvi odstavek 12. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku), pri čemer pa bi mu moral nadomestilo plače najprej izplačati delodajalec, šele nato pa bi sodišče lahko odločalo o povračilu izplačanega nadomestila (13. člen omenjenega Pravilnika).
Sodišče je napravilo dve napaki: preživninskega bremena v denarju ni razporedilo v razmerju, kot to narekujejo dohodki (70% - 30%), pri pokrivanju ugotovljenih potreb za preživljanje počitnic pa tudi ni upoštevalo, da jih bo v skladu z odločitvijo sodišča mladoletni Č. polovico preživel z očetom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079088
ZPP člen 14.
odgovornost za škodo – vezanost na kazensko obsodilno sodbo – identično dejansko stanje
Ker tožbeni zahtevek temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že odločeno v kazenskem postopku, je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo glede obstoja storitve kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Vezano je torej na vsa dejstva, ki sestavljajo dejanski opis kaznivega dejanja v izreku kazenske sodbe in ki pomenijo elemente kaznivega dejanja.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079121
ZASP člen 59. ZPP člen 212, 214, 226, 286b, 339, 339/1.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – materialna avtorska pravica – – glasbena dela - trditveno in dokazno breme – neprerekana dejstva – listine v tujem jeziku
Ker izjemo od pravila, da avtorska pravica vključuje premoženjske pravice, zatrjuje tožena stranka, je na njej breme dokazovanja, da za uporabljena avtorska dela materialna avtorska pravica ne obstoja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0063662
ZDR člen 137, 137/3. ZZZPB člen 17b, 17b/3, 33, 33-6, 68. ZZVZZ člen 88, 88/2.
denarno nadomestilo – obvezno zdravstveno zavarovanje – nastanek brezposelnosti – nezmožnost za delo – začasna zadržanost z dela – neresnični podatki – odškodnina
Zavod RS za zaposlovanje zagotavlja pravice brezposelnim osebam enako obdobje, kot izplačujejo delodajalci nadomestila plače med začasno zadržanostjo z dela zaradi bolezni ali poškodbe po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, to je do 30 dni in samo v tem primeru je Zavod RS za zaposlovanje izenačen z delodajalcem. Po izteku tega časa se nadomestilo v višini zadnjega izplačanega denarnega prejemka zagotavlja iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zavezanec za izpolnitev obveznosti je torej Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, saj ta sredstva izvirajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079104
ZOR člen 154, 170, 376. OZ člen 1060. ZPP člen 70, 70-6, 252, 252/2, 254, 254/2, 254/3.
povračilo škode – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – katastrofalna škoda – vzročna zveza – dokazovanje z izvedencem – uveljavljanje posameznih oblik škode – odločanje v mejah tožbenega zahtevka
Pri tožnici ne gre za tako hudo invalidnost, ko bi telesne bolečine ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti lahko predstavljale kvalitativno celoto, ki prerašča možnost izoliranja posameznih oblik škod in njihovo ločeno ocenjevanje, zato tožničino odškodnino ni mogoče obravnavati na podlagi teoretskega koncepta katastrofalne škode.
Sodišče ne sme namesto povsem določnega zahtevka za eno obliko nepremoženjske škode priznati odškodnine za drugo obliko nepremoženjske škode, za katero stranka odškodnine izrecno ne uveljavlja.
Zaradi sodbe v pravdi, ki je med zapustnikom in pritožnikom tekla zaradi sklenitve pogodbe o priznanju lastninske pravice na stanovanju na naslovu, in ki je postala pravnomočna po smrti zapustnika, to stanovanje ni moglo postati zapustnikova lastnina in s tem posledično predmet njegove zapuščine. Upoštevaje okoliščino, da je bila drugostopenjska sodba izdana v času po njegovi smrti, bi morali biti v njej kot tožeča stranka pravilno navedeni zapustnikovi dediči.
ZON člen 49, 51, 68, 71, 89, 163. ZG člen 44, 44/2, 44/3, 45, 46. ZNKD člen 19.
določitev odškodnine – gozd s posebnim namenom – pravica do odškodnine po predpisih o razlastitvi – naravna znamenitost – odškodnina zaradi omejitev in prepovedi – omejitev sečnje – omejitev lastninske pravice – pasivna legitimacija
Ker ne gre za gozd s posebnim namenom, temveč za gozd, razglašen za naravno znamenitost, predlagateljeva zahteva za plačilo odškodnine nima podlage v 46. členu ZG, pač pa kvečjemu v določbah ZON, pred njim v ZNKD, ki prav tako omogoča zahtevo za odškodnino od pristojnega organa, če je z aktom omejeno gospodarjenje z nepremičninami.
Gozd s posebnim namenom se razglasi kot takšen s predpisom lokalne skupnosti, torej s posebnim upravnim aktom. Četudi bi se predlagateljev gozd štel za gozd s posebnim namenom, je predlagatelj upravičen terjati odškodnino zaradi omejitve lastninske pravice od nasprotne udeleženke le, če te omejitve ali prepovedi izvirajo iz predpisa, ki ga je sprejela.
skupno premoženje - posebno premoženje - stanovanjska pravica - uporabnina - pravi temelj za uporabo nepremičnine - verzija - povrnitev vlaganj v nepremičnino
Režim skupnosti premoženja po ZZZDR je prisilno (kogentno) pravo, kar pomeni, da zakonca praviloma ne moreta pravno veljavno s svojim sporazumom vplivati na njegov nastanek.
Zgolj imetništvo stanovanjske pravice in ugodnosti pri odkupu stanovanja po SZ ne vplivajo na režim nastanka skupnega premoženja. Pomembno je, ali je bila kupnina za stanovanje poravnana iz skupnega premoženja strank oziroma s sredstvi, ki sta jih zakonska oziroma zunajzakonska partnerja ustvarila s skupnim delom tekom njune skupnosti.
Tožnik ima zoper toženko terjatev iz naslova verzije, saj se je zaradi vlaganj povečala vrednost obravnavane stanovanjske stavbe.
Samo prenehanje življenjske skupnosti ne pogojuje odsotnosti pravnega temelja za uporabo nepremičnine.
Pritožbeno sodišče lahko izjemoma upošteva tudi nepravočasno pritožbo, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep sodišča prve stopnje. V tem primeru mora pritožnik izkazati, zakaj bi bilo treba v njegovem primeru narediti takšno izjemo.
ZPP člen 154, 154/1, 157, 316, 316/1. ZFPPIPP člen 67, 67/1, 227, 227/1, 301, 301/1, 301/8, 383.
stroški postopka – pravica do povračila stroškov – osebni stečaj – priznanje terjatve – pripoznava tožbenega zahtevka – uspeh v pravdi
Priznanje terjatve v postopku osebnega stečaja ima enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi njenega obstoja. Ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov, je mogoče primerjati s pripoznavo tožbenega zahtevka v pravdi. V obeh primerih gre za procesno dispozicijo z zahtevkom, ki zagotavlja, da je o terjatvi brez vsebinskega obravnavanja odločeno z učinkom pravnomočnosti. Gledano celovito oba postopka je zato treba šteti, da je tožeča stranka preko priznanja svoje terjatve v postopku osebnega stečaja z zahtevkom zoper toženo stranko v tej pravdi uspela.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0078603
SPZ člen 92. ZFPPIPP člen 253.
izpraznitev in izročitev nepremičnine - zasedba brez pravne podlage - pogodba o finančnem leasingu - lastninska pravica - odstop od pogodbe - osebni stečaj
Lastnik stvari lahko po 92. členu SPZ od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari. Tožnica pa si je to pravico še posebej zagotovila v pogodbi za primer odstopa od pogodbe.
Ker je tožničina terjatev nastala po začetku stečajnega postopka, jo tožnica lahko uveljavlja tudi izven tega postopka, torej v tej pravdi.
Stanovanje, ki je predmet spora, ne spada v stečajno maso, ker ne gre za toženkino premoženje. Samo terjatve, ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase, se z začetkom stečajnega postopka po prvem odstavku 253. člena ZFPPIPP pretvorijo v denarne terjatve. Sicer pa terjatev ni nujno enaka zahtevku, ki ga obravnava sodišče. Takšen je ravno zahtevek za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki ga že pojmovno ni mogoče pretvoriti v denarno terjatev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079093
ZPP člen 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 378.
odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – padec – zlom leve koželjnice – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – tuja pomoč – zamudna sodba – predpostavke za izdajo zamudne sodbe – nasprotje med navedbami v tožbi in predloženimi dokazi – nerelevantni dokazi
Ker se resničnost v tožbi zatrjevanih dejstev ob izpolnjenosti ostalih predpostavk za izdajo zamudne sodbe ne ugotavlja, je teža predloženega dokaza, kakršna bi se pokazala v kontradiktornem postopku, nepomembna. Presoja o obstoju predpostavk za izdajo zamudne sodbe ne vključuje ocene o teži predloženih dokazov, ampak zahteva od sodišča le, da oceni, ali navedbe o dejstvih ne nasprotujejo priloženim dokazom. Predpostavka ni izpolnjena, če je tožnik predložil dokaze, s katerimi očitno ni mogoče dokazati resničnost trditev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0079077
OZ člen 155, 155/1, 155/2. ZPP člen 8, 286b, 286b/1. ZVPot člen 6, 6/2, 33, 33/2.
odgovornost za škodo – odgovornost za izdelek – odgovornost proizvajalca stvari z napako – stvar z napako – nevarne lastnosti stvari – skrbnost dobrega strokovnjaka – dolžno ravnanje potrošnika – upoštevanje navodil za uporabo
Proizvajalec je z vidika dolžne lastne skrbnosti dobrega strokovnjaka upravičen pričakovati, da bo tudi potrošnik ravnal s skrbnostjo dobrega gospodarja pri uporabi stvari, ki jo proizvajalec daje v promet, kar pomeni tudi to, da bo potrošnik upošteval navodila za uporabo.
Ni mogoče terjati od proizvajalca, da bi moral računati tudi z vsakršnim neskrbnim (neprevidnim in nepravilnim) ravnanjem potrošnika (ki brez razloga ne upošteva jasnih navodil za uporabo) ter ga opozarjati, da lahko pride ob neupoštevanju navodil za uporabo v zelo redkih primerih do pregretja mleka in njegovega izbrizga ter nastanka škode.
V primeru zdravniške napake, torej delu, ki ni v skladu z merili, ki jih predpisuje 45. člen ZZDej, je protipravnost v kršitvi zdravniške doktrine, kodeksa medicinske deontologije oziroma drugih strokovnih in etičnih kodeksov in sodna praksa doslej od tega stališča (ki pa odstopa od mnenja nekaterih teoretikov), zaradi katerega se posledično odškodninski zahtevki zaradi zdravniških napak obravnavajo kot civilni delikt, praktično ni odstopala.
ZD člen 26, 28. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15.
nujni delež – prikrajšanje nujnega deleža – izračun nujnega deleža – obračunska vrednost zapuščine – predujem za izvedenca – sklep presenečenja – pravica do izjave
Ker je šele z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje razkrilo, da bi pritožnika morala založiti za predujem za izvedenca in kakšne posledice ima (ne)založitev predujma, gre za sklep presenečenja, ki predstavlja kršitev ustavne pravice pritožnikov in pravice do izjave.