obseg oprostitve plačila sodnih taks - postopek na prvi stopnji - pritožbeni postopek
Ker je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 5.10.2012 predlogu tožene stranke (tedaj dolžnika) za oprostitev plačila sodnih taks v zvezi s tem postopkom, ki ga je podal z ugovorom zoper sklep o izvršbi z dne 12.9.2012, ugodilo, in ker je obravnavana gospodarska zadeva nadaljevanje izvršilnega postopka, ki se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, je treba šteti, da je tožena stranka že bila oproščena plačila vseh sodnih taks v zvezi s to zadevo, torej tudi plačila sodne takse za postopek s pritožbo zoper sodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079088
ZPP člen 14.
odgovornost za škodo – vezanost na kazensko obsodilno sodbo – identično dejansko stanje
Ker tožbeni zahtevek temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že odločeno v kazenskem postopku, je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo glede obstoja storitve kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Vezano je torej na vsa dejstva, ki sestavljajo dejanski opis kaznivega dejanja v izreku kazenske sodbe in ki pomenijo elemente kaznivega dejanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0063662
ZDR člen 137, 137/3. ZZZPB člen 17b, 17b/3, 33, 33-6, 68. ZZVZZ člen 88, 88/2.
denarno nadomestilo – obvezno zdravstveno zavarovanje – nastanek brezposelnosti – nezmožnost za delo – začasna zadržanost z dela – neresnični podatki – odškodnina
Zavod RS za zaposlovanje zagotavlja pravice brezposelnim osebam enako obdobje, kot izplačujejo delodajalci nadomestila plače med začasno zadržanostjo z dela zaradi bolezni ali poškodbe po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, to je do 30 dni in samo v tem primeru je Zavod RS za zaposlovanje izenačen z delodajalcem. Po izteku tega časa se nadomestilo v višini zadnjega izplačanega denarnega prejemka zagotavlja iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zavezanec za izpolnitev obveznosti je torej Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, saj ta sredstva izvirajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Tožena stranka ni uveljavljala procesnega pobota svoje terjatve zoper terjatev tožeče stranke, pač pa je zatrjevala materialnopravni, to je predpravdni pobot. Sodišču se zato ni bilo potrebno podrobneje opredeljevati o opravljeni storitvi in vrednosti storitve tožeče, kot tudi delu in vrednosti dela tožene stranke, ključno je, da je bil ugotovljen dogovor, da je s strani tožnika opravljena pogostitev poravnana z opravljenimi deli toženca, oziroma dogovor o kompenzaciji medsebojnih terjatev.
skupno premoženje - posebno premoženje - stanovanjska pravica - uporabnina - pravi temelj za uporabo nepremičnine - verzija - povrnitev vlaganj v nepremičnino
Režim skupnosti premoženja po ZZZDR je prisilno (kogentno) pravo, kar pomeni, da zakonca praviloma ne moreta pravno veljavno s svojim sporazumom vplivati na njegov nastanek.
Zgolj imetništvo stanovanjske pravice in ugodnosti pri odkupu stanovanja po SZ ne vplivajo na režim nastanka skupnega premoženja. Pomembno je, ali je bila kupnina za stanovanje poravnana iz skupnega premoženja strank oziroma s sredstvi, ki sta jih zakonska oziroma zunajzakonska partnerja ustvarila s skupnim delom tekom njune skupnosti.
Tožnik ima zoper toženko terjatev iz naslova verzije, saj se je zaradi vlaganj povečala vrednost obravnavane stanovanjske stavbe.
Samo prenehanje življenjske skupnosti ne pogojuje odsotnosti pravnega temelja za uporabo nepremičnine.
Pritožbeno sodišče lahko izjemoma upošteva tudi nepravočasno pritožbo, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep sodišča prve stopnje. V tem primeru mora pritožnik izkazati, zakaj bi bilo treba v njegovem primeru narediti takšno izjemo.
ZPP člen 154, 154/1, 157, 316, 316/1. ZFPPIPP člen 67, 67/1, 227, 227/1, 301, 301/1, 301/8, 383.
stroški postopka – pravica do povračila stroškov – osebni stečaj – priznanje terjatve – pripoznava tožbenega zahtevka – uspeh v pravdi
Priznanje terjatve v postopku osebnega stečaja ima enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi njenega obstoja. Ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov, je mogoče primerjati s pripoznavo tožbenega zahtevka v pravdi. V obeh primerih gre za procesno dispozicijo z zahtevkom, ki zagotavlja, da je o terjatvi brez vsebinskega obravnavanja odločeno z učinkom pravnomočnosti. Gledano celovito oba postopka je zato treba šteti, da je tožeča stranka preko priznanja svoje terjatve v postopku osebnega stečaja z zahtevkom zoper toženo stranko v tej pravdi uspela.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0078603
SPZ člen 92. ZFPPIPP člen 253.
izpraznitev in izročitev nepremičnine - zasedba brez pravne podlage - pogodba o finančnem leasingu - lastninska pravica - odstop od pogodbe - osebni stečaj
Lastnik stvari lahko po 92. členu SPZ od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari. Tožnica pa si je to pravico še posebej zagotovila v pogodbi za primer odstopa od pogodbe.
Ker je tožničina terjatev nastala po začetku stečajnega postopka, jo tožnica lahko uveljavlja tudi izven tega postopka, torej v tej pravdi.
Stanovanje, ki je predmet spora, ne spada v stečajno maso, ker ne gre za toženkino premoženje. Samo terjatve, ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase, se z začetkom stečajnega postopka po prvem odstavku 253. člena ZFPPIPP pretvorijo v denarne terjatve. Sicer pa terjatev ni nujno enaka zahtevku, ki ga obravnava sodišče. Takšen je ravno zahtevek za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki ga že pojmovno ni mogoče pretvoriti v denarno terjatev.
ZON člen 49, 51, 68, 71, 89, 163. ZG člen 44, 44/2, 44/3, 45, 46. ZNKD člen 19.
določitev odškodnine – gozd s posebnim namenom – pravica do odškodnine po predpisih o razlastitvi – naravna znamenitost – odškodnina zaradi omejitev in prepovedi – omejitev sečnje – omejitev lastninske pravice – pasivna legitimacija
Ker ne gre za gozd s posebnim namenom, temveč za gozd, razglašen za naravno znamenitost, predlagateljeva zahteva za plačilo odškodnine nima podlage v 46. členu ZG, pač pa kvečjemu v določbah ZON, pred njim v ZNKD, ki prav tako omogoča zahtevo za odškodnino od pristojnega organa, če je z aktom omejeno gospodarjenje z nepremičninami.
Gozd s posebnim namenom se razglasi kot takšen s predpisom lokalne skupnosti, torej s posebnim upravnim aktom. Četudi bi se predlagateljev gozd štel za gozd s posebnim namenom, je predlagatelj upravičen terjati odškodnino zaradi omejitve lastninske pravice od nasprotne udeleženke le, če te omejitve ali prepovedi izvirajo iz predpisa, ki ga je sprejela.
ZD člen 26, 28. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15.
nujni delež – prikrajšanje nujnega deleža – izračun nujnega deleža – obračunska vrednost zapuščine – predujem za izvedenca – sklep presenečenja – pravica do izjave
Ker je šele z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje razkrilo, da bi pritožnika morala založiti za predujem za izvedenca in kakšne posledice ima (ne)založitev predujma, gre za sklep presenečenja, ki predstavlja kršitev ustavne pravice pritožnikov in pravice do izjave.
izpolnitev dednega dogovora - pravica do izplačila – pogoj za izplačilo po dednem dogovoru - - osebna služnost - spremenjene okoliščine – zahtevek na plačilo rente namesto izvrševanja osebne služnosti
Tožnikova pravica do izplačila zneska 16.670,00 EUR je vezana na plačilo odškodnine za odvzeta zemljišča zaradi izgradnje avtoceste. Ker toženec te odškodnine še ni prejel, tudi tožnikova terjatev še ni zapadla.
Tožnik namesto dogovorjenega bivanja v toženčevi hiši ne more terjati plačila. Osebno služnost je mogoče spremeniti v doživljensko rento sporazumno, s tožbo pa le, če so se po ustanovitvi služnosti razmere tako spremenile, da je postalo izvrševanje služnosti znatno otežkočeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0078601
ZLNDL člen 2. ZNNZ člen 37, 38, 39. ODZ člen 963. ZSZ člen 13, 22, 64.
pridobitev lastninske pravice - darilna pogodba - ustna pogodba - promet z nepremičninami - priposestvovanje - družbena lastnina - nacionalizirana nepremičnina - pravica uporabe - prenos pravice uporabe
Pravilno so uporabljene tedaj veljavne določbe ODZ o veljavnosti ustno sklenjenih darilnih pogodb, če je bila podarjena nepremičnina dejansko izročena.
Za presojo, kdo je pridobil lastninsko pravico na podlagi ZLNDL, ni odločilno, kdo je v zemljiški knjigi vknjižen kot imetnik pravice uporabe, ampak – glede na to, da se je prenos pravice uporabe lahko odvijal tudi izvenknjižno – kdo je bil ob uveljavitvi ZLNDL dejansko (resnično) imetnik te pravice.
zapuščina brez dedičev - zapuščinska obravnava – sodelovanje Republike Slovenije v postopku brez dedičev – opredelitev predmetov dedovanja – določnost navedbe denarnih sredstev
Zmotno je navajanje, da bi moralo dati zapuščinsko sodišče pritožnici (Republiki Slovenije) možnost sodelovanja v zapuščinskem postopku še pred izdajo izpodbijanega sklepa. Takšne dolžnosti zapuščinsko sodišče nima. Ko je v postopku ugotovilo, da dedičev ni, je v skladu z zakonom zapuščino pravilno razglasilo za lastnino Republike Slovenije.
Navedba predmetov dedovanja (zapuščine) v izreku sklepa o dedovanju je le deklaratorne (ugotovitvene) narave. Zato popolnoma zadošča, da so denarna sredstva, ki so predmet zapuščine, opredeljena s celostnim zapisom bančnega računa, na katerem se nahajajo.
ZFPPIPP člen 14, 14/2-1, 231, 231-3, 232, 232/1, 233/3.
predlog za začetek stečajnega postopka - nepopoln predlog - obstoj insolventnosti
Skopost upnikovih navedb o insolventnosti dolžnika je terjala po vloženem predlogu upnika postopanje prvostopenjskega sodišča po tretjem odstavku 233. člena ZFPPIPP, po katerem mora sodišče predlagatelja začetka stečajnega postopka pozvati na dopolnitev predloga, če ta ni v skladu s prvim odstavkom 232. člena ZFPPIPP.
Ne držijo pritožbene navedbe, da sodišče ni dopustilo izvedbe dokaza z zaslišanjem določenih prič, kot jih je predlagala tožena stranka, pri čemer sodišče odloča o tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, vendar pa dokaza ni moglo izvesti, saj priče na narok niso pristopile, pritožbeno pa ni sporno, da njihov izostanek ni bil upravičen, tako da sodišču prve stopnje že iz tega razloga ni bilo potrebno preložiti naroka, če je to potrebno iz upravičenih razlogov.
najemna pogodba - odložni pogoj – jasna določila pogodbe – namen pravdnih strank – odstop od pogodbe – neplačevanje najemnine
Posledica določitve odložnega pogoja je, da pogodba ne začne učinkovati takrat, ko so izpolnjene vse predpostavke za sklenitev, temveč šele ko (in če) nastopi dejstvo, ki je postavljeno kot pogoj.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka - upravičen vzrok – vročitev tožbe – nadomestna vročitev – zamudna sodba
Vročitev, ki je opravljena po določbi prvega odstavka 140. člena ZPP, učinkuje od dneva, ko je pisanje vročeno kateri izmed oseb, ki so našteti v tej določbi, v konkretni zadevi, ko je bilo pisanje vročeno hčerki toženca, in ne od takrat, ko je toženec od nje sodno pošiljko dejansko prejel.
vrnitev v prejšnje stanje – narok v postopku za vrnitev v prejšnje stanje - protipravna odtujitev pošte
Protipravna odtujitev pošte zagotovo ne more biti očitno neutemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Čim pa je tako, prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage za odločitev o predlogu brez razpisa naroka, na katerem se izvede dokazni postopek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079140
ZPP člen 7, 212.
višina terjatve – trditveno in dokazno breme – obresti
Na tožeči stranki je bilo dokazno breme, da dokaže obstoj višine terjatve, ob tem, da bi morala tožeča stranka tudi opredeljeno navesti, na kakšen način je upoštevala plačilo dolga s strani glavne dolžnice, ne pa da se je le sklicevala na priložene transakcije in izračune obresti.