skupno premoženje - posebno premoženje - stanovanjska pravica - uporabnina - pravi temelj za uporabo nepremičnine - verzija - povrnitev vlaganj v nepremičnino
Režim skupnosti premoženja po ZZZDR je prisilno (kogentno) pravo, kar pomeni, da zakonca praviloma ne moreta pravno veljavno s svojim sporazumom vplivati na njegov nastanek.
Zgolj imetništvo stanovanjske pravice in ugodnosti pri odkupu stanovanja po SZ ne vplivajo na režim nastanka skupnega premoženja. Pomembno je, ali je bila kupnina za stanovanje poravnana iz skupnega premoženja strank oziroma s sredstvi, ki sta jih zakonska oziroma zunajzakonska partnerja ustvarila s skupnim delom tekom njune skupnosti.
Tožnik ima zoper toženko terjatev iz naslova verzije, saj se je zaradi vlaganj povečala vrednost obravnavane stanovanjske stavbe.
Samo prenehanje življenjske skupnosti ne pogojuje odsotnosti pravnega temelja za uporabo nepremičnine.
Pritožbeno sodišče lahko izjemoma upošteva tudi nepravočasno pritožbo, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep sodišča prve stopnje. V tem primeru mora pritožnik izkazati, zakaj bi bilo treba v njegovem primeru narediti takšno izjemo.
pogodba o dovoljeni prekoračitvi sredstev na transakcijskem računu –zavarovalna pogodba – zavarovalni primer – plačilo zavarovalnine – cesija – zakonska subrogacija
S plačilom toženkinega dolga banki je prišlo do subrogacije, tožeča stranka je že na podlagi samega zakona vstopila v pravice in obveznosti banke do toženke, saj gre za institut zakonske subrogacije.
obseg oprostitve plačila sodnih taks - postopek na prvi stopnji - pritožbeni postopek
Ker je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 5.10.2012 predlogu tožene stranke (tedaj dolžnika) za oprostitev plačila sodnih taks v zvezi s tem postopkom, ki ga je podal z ugovorom zoper sklep o izvršbi z dne 12.9.2012, ugodilo, in ker je obravnavana gospodarska zadeva nadaljevanje izvršilnega postopka, ki se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, je treba šteti, da je tožena stranka že bila oproščena plačila vseh sodnih taks v zvezi s to zadevo, torej tudi plačila sodne takse za postopek s pritožbo zoper sodbo.
ZFPPIPP člen 14, 14/2-1, 231, 231-3, 232, 232/1, 233/3.
predlog za začetek stečajnega postopka - nepopoln predlog - obstoj insolventnosti
Skopost upnikovih navedb o insolventnosti dolžnika je terjala po vloženem predlogu upnika postopanje prvostopenjskega sodišča po tretjem odstavku 233. člena ZFPPIPP, po katerem mora sodišče predlagatelja začetka stečajnega postopka pozvati na dopolnitev predloga, če ta ni v skladu s prvim odstavkom 232. člena ZFPPIPP.
Pritožnica je s tem, ko ji je bil kot ločitveni upnici predlog upravitelja o prodaji dan v mnenje, dobila tudi možnost, da v mnenju navede tista relevantna dejstva, ki so jo vodila k negativnemu mnenju. Imela je možnost, da dejstva, ki jih navaja v pritožbi, navede že v svojem odklonilnem mnenju, ker pa tega ni storila, je z njihovim uveljavljanjem v pritožbi prekludirana.
prehod zapuščine na državo - zapuščina brez dedičev - odklonitev prevzema zapuščine brez dedičev - obvestitev države
Zapuščinsko sodišče mora pred izdajo sklepa o prenosu zapuščine brez dediča na državo obvestiti RS. Namen spremenjene zakonodaje je v tem, da se RS vnaprej seznani z morebitno prezadolženostjo zapuščine in ustrezno ukrepa.
ZON člen 49, 51, 68, 71, 89, 163. ZG člen 44, 44/2, 44/3, 45, 46. ZNKD člen 19.
določitev odškodnine – gozd s posebnim namenom – pravica do odškodnine po predpisih o razlastitvi – naravna znamenitost – odškodnina zaradi omejitev in prepovedi – omejitev sečnje – omejitev lastninske pravice – pasivna legitimacija
Ker ne gre za gozd s posebnim namenom, temveč za gozd, razglašen za naravno znamenitost, predlagateljeva zahteva za plačilo odškodnine nima podlage v 46. členu ZG, pač pa kvečjemu v določbah ZON, pred njim v ZNKD, ki prav tako omogoča zahtevo za odškodnino od pristojnega organa, če je z aktom omejeno gospodarjenje z nepremičninami.
Gozd s posebnim namenom se razglasi kot takšen s predpisom lokalne skupnosti, torej s posebnim upravnim aktom. Četudi bi se predlagateljev gozd štel za gozd s posebnim namenom, je predlagatelj upravičen terjati odškodnino zaradi omejitve lastninske pravice od nasprotne udeleženke le, če te omejitve ali prepovedi izvirajo iz predpisa, ki ga je sprejela.
Tožena stranka ni uveljavljala procesnega pobota svoje terjatve zoper terjatev tožeče stranke, pač pa je zatrjevala materialnopravni, to je predpravdni pobot. Sodišču se zato ni bilo potrebno podrobneje opredeljevati o opravljeni storitvi in vrednosti storitve tožeče, kot tudi delu in vrednosti dela tožene stranke, ključno je, da je bil ugotovljen dogovor, da je s strani tožnika opravljena pogostitev poravnana z opravljenimi deli toženca, oziroma dogovor o kompenzaciji medsebojnih terjatev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079131
OZ člen 174, 179, 353. ZPP člen 5, 216, 216/2, 285, 286, 286/1.
odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo – duševne bolečine – izgubljen dobiček – renta – huda telesna poškodba - trditveno in dokazno breme – prekluzija – materialno procesno vodstvo – zastaranje – škoda, povzročena s kaznivim dejanjem
V zvezi z izgubljenim dobičkom bi moral tožnik dokazati, kolikšen dohodek in dobiček bi imel glede na normalen tek stvari, če ne bi bilo škodnega dogodka, sodišče prve stopnje pa bi lahko upoštevalo le tiste trditve in dokaze, ki jih je tožnik podal pravočasno.
Ne držijo pritožbene navedbe, da sodišče ni dopustilo izvedbe dokaza z zaslišanjem določenih prič, kot jih je predlagala tožena stranka, pri čemer sodišče odloča o tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, vendar pa dokaza ni moglo izvesti, saj priče na narok niso pristopile, pritožbeno pa ni sporno, da njihov izostanek ni bil upravičen, tako da sodišču prve stopnje že iz tega razloga ni bilo potrebno preložiti naroka, če je to potrebno iz upravičenih razlogov.
Sodišče je napravilo dve napaki: preživninskega bremena v denarju ni razporedilo v razmerju, kot to narekujejo dohodki (70% - 30%), pri pokrivanju ugotovljenih potreb za preživljanje počitnic pa tudi ni upoštevalo, da jih bo v skladu z odločitvijo sodišča mladoletni Č. polovico preživel z očetom.
zapuščina brez dedičev - zapuščinska obravnava – sodelovanje Republike Slovenije v postopku brez dedičev – opredelitev predmetov dedovanja – določnost navedbe denarnih sredstev
Zmotno je navajanje, da bi moralo dati zapuščinsko sodišče pritožnici (Republiki Slovenije) možnost sodelovanja v zapuščinskem postopku še pred izdajo izpodbijanega sklepa. Takšne dolžnosti zapuščinsko sodišče nima. Ko je v postopku ugotovilo, da dedičev ni, je v skladu z zakonom zapuščino pravilno razglasilo za lastnino Republike Slovenije.
Navedba predmetov dedovanja (zapuščine) v izreku sklepa o dedovanju je le deklaratorne (ugotovitvene) narave. Zato popolnoma zadošča, da so denarna sredstva, ki so predmet zapuščine, opredeljena s celostnim zapisom bančnega računa, na katerem se nahajajo.
V primeru zdravniške napake, torej delu, ki ni v skladu z merili, ki jih predpisuje 45. člen ZZDej, je protipravnost v kršitvi zdravniške doktrine, kodeksa medicinske deontologije oziroma drugih strokovnih in etičnih kodeksov in sodna praksa doslej od tega stališča (ki pa odstopa od mnenja nekaterih teoretikov), zaradi katerega se posledično odškodninski zahtevki zaradi zdravniških napak obravnavajo kot civilni delikt, praktično ni odstopala.
Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je v okviru materialnoprocesnega vodstva tožnika pozvalo, da določno opredeli nepremičnine, s tem, da poleg parcelnih številk za posamezne nepremičnine navede tudi katastrsko občino po imenu in šifri, hkrati pa je tudi opozorilo tožnika na razlike v navedbah parcelnih številk v tožbenem zahtevku in v navedbah, ki sta jih tožnika dala v trditveni podlagi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0079077
OZ člen 155, 155/1, 155/2. ZPP člen 8, 286b, 286b/1. ZVPot člen 6, 6/2, 33, 33/2.
odgovornost za škodo – odgovornost za izdelek – odgovornost proizvajalca stvari z napako – stvar z napako – nevarne lastnosti stvari – skrbnost dobrega strokovnjaka – dolžno ravnanje potrošnika – upoštevanje navodil za uporabo
Proizvajalec je z vidika dolžne lastne skrbnosti dobrega strokovnjaka upravičen pričakovati, da bo tudi potrošnik ravnal s skrbnostjo dobrega gospodarja pri uporabi stvari, ki jo proizvajalec daje v promet, kar pomeni tudi to, da bo potrošnik upošteval navodila za uporabo.
Ni mogoče terjati od proizvajalca, da bi moral računati tudi z vsakršnim neskrbnim (neprevidnim in nepravilnim) ravnanjem potrošnika (ki brez razloga ne upošteva jasnih navodil za uporabo) ter ga opozarjati, da lahko pride ob neupoštevanju navodil za uporabo v zelo redkih primerih do pregretja mleka in njegovega izbrizga ter nastanka škode.
izvršilni naslov - sodna poravnava - zapadlost terjatve, ki je odvisna od bodočega, negotovega dejstva - dokazovanje zapadlosti - formalna pomanjkljivost predloga za izvršbo
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v konkretnem primeru zapadlost terjatve ne izhaja iz sodne poravnave, temveč je odvisna od nastopa bodočih, negotovih dejstev (neplačilo dveh zaporednih mesečnih obrokov), ki jih je treba ugotoviti na predpisan način. Ker upnik zapadlosti terjatve ni dokazal na način, določen v 2. in 3. odstavku 20. člena ZIZ, sodna poravnava ni izvršljiva in tako ne predstavlja listine, na podlagi katere bi bilo mogoče dovoliti izvršbo (2. točka 1. odstavka 55. člena ZIZ)
ugovor po izteku roka – prepustitev uporabe stanovanja v skupni uporabi – ukrepi po ZPND - rok trajanja časovno omejenega ukrepa - začetek teka roka - veljavnosti izvršilnega naslova
Ukrepi po ZPND so dejansko časovno omejeni, vendar pa je časovno omejenost potrebno razlagati v smislu trajanja ukrepa, ki ga izreče sodišče v nepravdnem postopku v okviru pristojnosti po ZPND. Dolžnik po izvršilnem naslovu je dolžan tri mesece spoštovati stanje, ki mu ga je naložilo sodišče v I. točki izreka. Ni mogoče sprejeti stališča, da določba o časovni omejenosti tega ukrepa dejansko pomeni omejitev veljavnosti izvršilnega naslova, preden se dolžnik prostovoljno ali pod prisilo sploh podvrže odločbi sodišča. Rok trajanja ukrepa je potrebno šteti od oprave izvršilnega dejanja – uspešne deložacije.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0078601
ZLNDL člen 2. ZNNZ člen 37, 38, 39. ODZ člen 963. ZSZ člen 13, 22, 64.
pridobitev lastninske pravice - darilna pogodba - ustna pogodba - promet z nepremičninami - priposestvovanje - družbena lastnina - nacionalizirana nepremičnina - pravica uporabe - prenos pravice uporabe
Pravilno so uporabljene tedaj veljavne določbe ODZ o veljavnosti ustno sklenjenih darilnih pogodb, če je bila podarjena nepremičnina dejansko izročena.
Za presojo, kdo je pridobil lastninsko pravico na podlagi ZLNDL, ni odločilno, kdo je v zemljiški knjigi vknjižen kot imetnik pravice uporabe, ampak – glede na to, da se je prenos pravice uporabe lahko odvijal tudi izvenknjižno – kdo je bil ob uveljavitvi ZLNDL dejansko (resnično) imetnik te pravice.