ZIPRS1314-A člen 60.a, 60.a/1, 60.a/3. ZDDV-1 člen 33, 33/1. ZOdvT tar. št. 3100.
sprememba stopnje davka na dodano vrednost (DDV) - nastanek obveznosti obračuna DDV - datum opravljenih odvetniških storitev - nagrada za postopek
V obravnavani zadevi so bile vse odvetniške storitve opravljene pred 1.7.2013, ko je stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (ZIPRS1314 – A, Ur. list RS, št. 46/2013). V prvem odstavku 60.a člena tega zakona je splošna stopnja DDV z 20 % dvignjena na 22 %. Obdavčljiv dohodek in s tem obveznost obračuna DDV pa nastane, ko je blago dobavljeno ali so stvari opravljene (prvi odstavek 33. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1). Zato se tudi v konkretnem primeru za odvetniške storitve, ki so bile v celoti opravljene pred 1.7.2013, DDV obračuna po stopnji 20 %, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje (tretji odstavek 60.a člena ZIPRS1314 – A).
starostna pokojnina - pokojninska osnova - nova odmera - redni študij - dokup študija - dokup za izpolnitev pogojev in odmero pokojnine - plačilo prispevkov
Tožnici je bil dokup študijskega leta in njegovo vštetje v zavarovalno dobo omogočen v primeru predhodne izpolnitve obveznosti plačila prispevkov v določenem roku. Ker tožnica za čas študija ni plačala prispevkov, ni izpolnjen pogoj iz 198. člena ZPIZ-1 za vštetje enega leta zaključenega dodiplomskega študija v zavarovalno dobo. Zato tožničin tožbeni zahtevek, da se kupljeno leto študija všteje v pokojninsko osnovo, ni utemeljen.
pravica do pritožbe – pravica do pritožbe prekrškovnega organa
Sodišče prve stopnje ni odpravilo odločbe prekrškovnega organa, pač pa je poseglo v odločitev prekrškovnega organa tako, da je kršitelju namesto globe izrečene s plačilnim nalogom prekrškovnega organa izreklo opomin. Takšna sprememba odločbe prekrškovnega organa pa ne daje zakonske podlage za pravico do pritožbe prekrškovnemu organu, saj bi to pravico imel le v primeru, da bi sodišče hkrati s spremembo odločbe prekrškovnega organa ustavilo postopek o prekršku.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0074720
ZIZ člen 62, 260, 264. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 131, 131/1, 132. ZZK-1 člen 7.
ustavitev postopka zavarovanja – predhodna odredba - pogojna zastavna pravica – razvezni pogoj – vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek
Po začetku stečajnega postopka proti dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi. Z začetkom stečajnega postopka postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe zaradi izterjave terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnil in da se je izpolnil razvezni pogoj.
Tožbeni zahtevek tožnika (v osebnem stečaju) se v tem individualnem delovnem sporu nanaša tudi na obračun ter izplačilo nadomestila plače in drugih prejemkov, ki na podlagi 1. točke čl. 389/1 ZPFPPIPP spadajo v stečajno maso. Ker je odločitev o tem delu tožbenega zahtevka neposredna odvisna od odločitve o zakonitosti in pravni pravilnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (v kolikor tožba za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne bi bila vložena ali bi bila vložena po izteku roka iz čl. 200/3 ZDR-1, bi tožnik izgubil možnost zahtevati meritorno odločitev o ugotovitvi nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, s tem pa tudi možnost zahtevati, da bi bilo njegovemu denarnemu delu tožbenega zahtevka ugodeno), je stečajna upraviteljica lahko vložila predmetno tožbo, s katero uveljavlja tožnik od tožene stranke tudi denarne zahtevke.
Tožena stranke je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 4. alineji čl. 110/1. Tožniku je bil očitan izostanek od dela, in da o razlogih za svojo odsotnost ni obvestil delodajalca. Tožnik je bil v kritičnem času hospitaliziran v psihiatrični bolnici. Ker svoje dolžnosti obveščanja ni bil sposoben izpolniti, je s tem verjetno izkazal obstoj svoje terjatve glede nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
invalidnost I. kategorije - III. kategorije - invalidska pokojnina
Izvedenski organ je ugotovil, da delovno mesto rudarja, glede na obremenitve in škodljivosti, zahteva dobro zmogljivost srčno-žilnega sistema, dihal, gibal in čutil in menil, da je tožnik zmožen opravljati enostavna, lahka, nenormirana dela, delo brez dolgotrajne hoje ali stoje, delo v ugodnih klimatskih in mikroklimatskih pogojih v polnem delovnem času, torej da je pri njemu podana preostala delovna zmožnost. Pri tožniku je tako zaradi posledic bolezni podana invalidnost III. kategorije.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina - reintegracija - škoda zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi - kriteriji za odmero
Pri odškodnini po 118. členu ZDR gre za odškodnino za bodočo ocenjeno škodo v višini od 1 do 18 plač, kriterije za njeno odmero pa je oblikovala sodna praksa in se vežejo na skupno delovno dobo delavca, delovno dobo pri delodajalcu, zaposlitvene možnosti delavca, s tem v zvezi pa predvsem njegovo starost, izobrazbo oziroma poklic, zdravstveno stanje, stanje na trgu dela, aktivnosti delavca pri iskanju zaposlitve.
ZJU člen 6, 17, 147, 147/1, 147/2, 149, 149/1, 150, 150/1. ZSPJS člen 28.
javni uslužbenci - premestitev - dodatek za dvojezičnost
Tožena stranka je dokazala obstoj delovnih potreb (spremenjena sistemizacija dela) za premestitev tožnice na delovno mesto inšpektor za okolje v naziv inšpektor II, pri katerem znanje jezika narodne skupnosti ni pogoj za opravljanje dela.
Tožnica je bila s sklepom pravilno premeščena na ustrezno delovno mesto, za katero izpolnjuje predpisane pogoje in ga je sposobna opravljati, to je na na enako delovno mesto kot prej (inšpektor za okolje), s to razliko, da gre za delovno mesto, za katero se ne zahteva znanje madžarskega jezika. Ker tožnica s premestitvijo ni soglašala in ni želela podpisati aneksa k pogodbi o zaposlitvi, ji je tožena stranka, v skladu s prvim odstavkom 150. člena ZJU, pravilno izdala sklep o premestitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - akt o sistemizaciji
Pri presoji utemeljenosti poslovnega razloga je Vrhovno sodišče RS že večkrat sprejelo stališče, da pri odločitvi o prenehanju potreb po delu delavca na določenem delovnem mestu za obstoj poslovnega razloga delodajalcu ni potrebno tudi formalno spreminjati akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest s formalno ukinitvijo tega delovnega mesta.
Zaradi ukinitve delovnega mesta, ki ga je zasedal tožnik, je prenehala potreba po delu tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prve alineje prvega odstavka in drugega odstavka 88. člena ZDR.
stvarna pristojnost - delovno sodišče - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - smrt oškodovanca - nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi smrti moža oziroma očeta - pogrebni stroški - renta
Tožeče stranke s tožbo uveljavljajo plačilo nematerialne škode (duševne bolečine zaradi smrti moža oziroma očeta), materialne škode (pogrebne stroške) ter rente (zaradi zmanjšanja prihodkov družine), pri čemer so navedle, da gre za njihovo škodo, ki so jo utrpele v posledici delovne škode, ne pa za škodo, ki jo je utrpel pokojni kot delavec tožene stranke in ki bi jo tožniki kot dediči uveljavljali namesto pokojnega. Zaradi navedenega je za odločanje v predmetni zadevi pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani na podlagi b. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, ki določa, da je delovno sodišče pristojno za odločanje v zadevah o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki.
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru zavzelo stališče, da je spor o odškodnini zaradi nezgode pri delu, ki je posledično povzročila smrt delavca, in ki ga pričnejo delavčevi dediči, individualni delovni spor.
Glede na to, da je bila anonimna prijava podprta s fotografijami, ovaditeljica pa je, kot so ugotovili policisti, solastnica stanovanjske hiše na naslovu K. 1, ki ima pravico do vstopa v hišo in pravico do uporabe vseh prostorov v hiši, torej tudi prostora, kjer je fotografirala prostor za gojenje prepovedane droge, zbrani dokazi nedvoumno izpolnjujejo obstoj utemeljenih razlogov za sum kot pogoja za odreditev hišne preiskave. Obtoženec se s samovoljno menjavo ključavnic, s čimer je skušal bivši partnerici onemogočiti izvrševanje zakonite posesti stanovanjske hiše, ne more uspešno sklicevati na kršeno pravico do zasebnosti.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 92, 92/4, 109, 109/1, 109/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - prevzem delavcev
Tožena stranka je pravilno in iz utemeljenih poslovnih razlogov odpovedala tožniku pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu avtomehanika. Dejstvo, da se je dohodek servisne dejavnosti pri toženi stranki zviševal, samo po sebi še ne utemeljuje presoje, da v konkretnem primeru poslovni razlog za odpoved tožnikove pogodbe o zaposlitvi ni obstajal. Sodišče ni pristojno ocenjevati poslovnih odločitev delodajalca, ki je povsem samostojen pri organiziranju delovnega procesa. Z vidika obstoja utemeljenega poslovnega razloga presoja le, če je takšen razlog dejansko in ne zgolj navidezno izkazan, oziroma da ne gre za rešitve na strani delodajalca, ki pomenijo kršitev prepovedi diskriminacije, kot je to predpisano v določbi 6. člena ZDR. Tako se lahko delodajalec odloči, da po odhodu presežnega delavca razdeli delo med ostale zaposlene. To pa pomeni, da je v konkretnem primeru preostala tožnikova opravila v servisni delavnici lahko prevzel drug delavec. Zato izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ni nezakonita.
Pri presoji, ali gre za prenos dela dejavnosti in prevzem delavcev skladno z določbo 73. člena ZDR, je pomembno, da je tožnik delal na isti lokaciji brez prekinitve. V tej zvezi je kupoprodajna pogodba, sklenjena med delodajalcema o nakupu nepremičnine, zavezovala, da mora tožena stranka sprejeti vse pogoje iz objave prodaje nepremičnine, med ostalim tudi to, da mora s prevzetimi delavci skleniti delovno razmerje za nedoločen čas. To je tožena stranka tudi uresničila, saj je dejansko s tožnikom, poleg njega pa tudi z drugim delavcem, sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Zato so v konkretnem primeru pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja tožnika, ki jih je imel dogovorjene pri pravnem predniku, prešle na toženo stranko, vključno s pravico do odpravnine, skladno z določbo 3. odstavka 109. člena ZDR, in minimalnim odpovednim rokom, skladno z določbo 4. odstavka 92. člena ZDR.
vročanje - prijava začasnega prebivališča - naslov za vročanje - smiselna uporaba ZUP
Storilec je prijavil začasno prebivališče pred datumom izdaje poziva za nastop uklonilnega zapora, zato je sodišče napačno štelo, da mu je bil poziv vročen s fikcijo vročitve na naslovu stalnega prebivališča.
Predlagatelj mora za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve po določbi 270. člena ZIZ izkazati, da bo zaradi dolžnikovega (toženčevega) odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali vsaj precej otežena. Potrebno je torej neko aktivno ravnanje dolžnika in ne zgolj stanje. Zgolj iz podatkov o blokiranih TRR in o majhnem dobičku v letu 2012 ni mogoče sklepati, da tožena stranka odtujuje, skriva ali na kakšen drug način razpolaga s premoženjem. Enako velja za vpisane hipoteke, saj manjkajo navedbe najmanj o tem, v katerem obdobju so bile hipoteke vpisane.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 233, 233/1.
bolniški stalež - nezmožnost za delo
Sodni izvedenec je ocenil, da bi bila tožnica v posledici poškodbe nohtnega nastavka mezinca desne roke, ki je vodila tudi v kronični regionalni bolečinski sindrom, glede na ugotovljeno zdravstveno stanje, upravičena do bolniškega staleža, če bi opravljala težko fizično delo z zahtevnim dvigovanjem ali prenašanjem bremen, vsiljenim tempom in ritmom dela, in če bi bil pri delu zahtevan fin prijem. Ker pa tožnica ni bila razporejena na takšna dela, temveč na lažja administrativna dela, podaljšanje bolniškega staleža ni utemeljeno. Zato tožničin tožbeni zahtevek, da je bila tožnica v vtoževanem obdobju začasno nezmožna za delo, ni utemeljen.
Zakon o ratifikaciji Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22. ZPIZ-1 člen 94, 66, 66/1, 66/1-2, 68.
invalidnost - invalidnost III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - invalidnost I. kategorije
Inštitut denarnega nadomestila iz invalidskega zavarovanja je mišljen kot kratkoročna pravica, saj je zakonska težnja invalida s preostalo delovno zmožnostjo čimprej ponovno vključiti v aktivno zaposlitev. Ker mora biti taka oseba ves čas na voljo zavodu in prisotna na domačem trgu delovne sile, je sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško iz tega razloga izključil transfer omenjenih nadomestil v drugo državo pogodbenico.
Določba 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o seštevanju zavarovalnih dob, dopolnjenih na ozemlju Republike Slovenije in Republike Hrvaške, se ne nanaša na pridobitev pravice do denarnega nadomestila iz invalidskega zavarovanja. Sporazum ne daje pravne podlage, da se v primeru ugotovljene preostale delovne zmožnosti pri pridobitvi denarnega nadomestila iz invalidskega zavarovanja seštevajo zavarovalna obdobja, kar pomeni, da v tožnikovem primeru v pokojninsko dobo za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja na podlagi III. kategorije invalidnosti ni možno upoštevati dobe, dopolnjene v Republiki Hrvaški, temveč le dopolnjeno pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji.
Tožnik ob nastanku III. kategorije invalidnosti ni bil vključen v obvezno zavarovanje, zato bi moral skladno z drugo alinejo prvega odstavka 66. člena ZPIZ-1 izpolnjevati pogoje zavarovalne oziroma pokojninske dobe, določene s tem zakonom, za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Do dneva nastanka invalidnosti je tožnik dopolnil 49 let starosti, kar pomeni, da bi moral skladno z drugo alinejo 68. člena ZPIZ-1 dopolniti najmanj 9 let in 8 mesecev pokojninske dobe v Republiki Sloveniji, medtem ko slovenska pokojninska doba v obravnavanem primeru znaša 6 let, 4 mesece in 2 dni. Navedeno pomeni, da ni podana zahtevana gostota zavarovanja v Republiki Sloveniji, zato ni bilo pogojev za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - veriženje pogodb - razlogi o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb postopka
Pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki sta jih sklenili pravdni stranki, niso bile sklenjene v nasprotju s členom 53/2 ZDR, ki prepoveduje veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas, saj niso bile sklenjene za isto delo v neprekinjenem času trajanja več kot dveh let.
Res je, da po ustaljeni sodni praksi velja za terjatev upravnika za povračilo stroškov, ki jih je poravnal namesto etažnega lastnika zastaralni rok iz 6. točke I. odst. 355. čl. OZ, vendar pa gre v tem primeru za drugačno situacijo. Upravnik je te stroške neuspešno izterjeval od stanovalca, ker ni vedel, da je bila lastnica že toženka. Zato je pravna podlaga zahtevka v 197. čl. OZ, za takšno terjatev pa velja splošni zastaralni rok iz 346. čl. OZ.
ZPP člen 39, 39/2, 154, 154/1, 156, 156/1. OZ člen 328, 328/1. 335, 335/1.
združitev – prenehanje obveznosti – zastaranje davčnega dolga – stroški pritožbenega postopka – vrednost spornega predmeta
Ker je prišlo do združitve davčnega dolžnika s toženo stranko, je le tožena stranka tista, ki bi lahko soglašala (uveljavljala, zatrjevala), da je dolg, ki ga ima sama do sebe (iz naslova združitve z davčnim dolžnikom), zastaran.
Do povrnitve stroškov pritožbenega postopka bi torej bila tožeča stranka upravičena le, če bi kot vrednost spornega predmeta navedla tudi višino pravdnih stroškov, ki jih je izpodbijala.
Pravno osebo je mogoče delno oprostiti plačila sodne takse, ji odložiti plačilo ali dovoliti obročno plačilo sodne takse. Vse te možnosti so bile predvidene tudi z besedilom 11. čl. ZST-1, kakor je bilo v veljavi pred ZST-1B.
Dejstvo, da tožeča stranka na transakcijskem računu denarnih sredstev, iz katerih bi takso plačala, nima, je izkazano. Plačilo taksne obveznosti je zato odloženo, pomaknjeno v bodočnost, na čas izdaje odločbe druge stopnje. Ni pa tožeča stranka zatrdila in argumentirala, da ji premoženjsko in finančno stanje plačila takse ne omogoča.