motenje posesti – rok za vložitev tožbe – subjektivni rok - odločanje v mejah tožbenega zahtevka – pravica do izjave – zavrnitev dokaznega predloga – neprimeren dokaz
Za potek subjektivnega roka za vložitev tožbe za motenje posesti ni pomembno, ali bi tožeči stranki med vsakodnevno vožnjo po cesti lahko opazili kup peska, ampak ali sta ga dejansko opazili.
Sodišče je napravilo dve napaki: preživninskega bremena v denarju ni razporedilo v razmerju, kot to narekujejo dohodki (70% - 30%), pri pokrivanju ugotovljenih potreb za preživljanje počitnic pa tudi ni upoštevalo, da jih bo v skladu z odločitvijo sodišča mladoletni Č. polovico preživel z očetom.
Dedni dogovor je po svoji naravi sodna poravnava, zato za njegovo izpodbijanje veljajo roki iz 393. člena ZPP in ne 99. člena OZ.
Vknjižbe tožencev na zapustničinih nepremičninah kljub razveljavitvi dednega dogovora niso neveljavne, saj jim po sklepu o dedovanju pripada dedni deleži tudi na tem premoženju.
Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo v tožbi navede tožnik. Kljub temu pa se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari prepričati o pravilnosti navedene vrednosti, če je ta očitno previsoka ali prenizka, tako da bi lahko nastalo vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije. Zaradi ustavne pravice do enakega varstva pravic v postopku lahko očitno neprimerni vrednosti ugovarja tudi toženec.
V zvezi s plačilom kupnine je tožnik dokaznemu bremenu zadostil s predložitvijo blagajniških izdatkov. Ker je na blagajniškem izdatku z dne 25. 3. 1997 navedeno, da so s plačilom zneska v višini 7.000,00 DEM poravnane vse obveznosti do toženca, toženec pa ni zanikal podpisa takšne izjave, je pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča o dokaznem bremenu toženca v povezavi z zatrjevano premalo plačano kupnino.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079140
ZPP člen 7, 212.
višina terjatve – trditveno in dokazno breme – obresti
Na tožeči stranki je bilo dokazno breme, da dokaže obstoj višine terjatve, ob tem, da bi morala tožeča stranka tudi opredeljeno navesti, na kakšen način je upoštevala plačilo dolga s strani glavne dolžnice, ne pa da se je le sklicevala na priložene transakcije in izračune obresti.
STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0079067
ZPP člen 8, 286, 337, 337/1. SZ člen 6, 56, 57. ZZZDR člen 12. SZ-1 člen 109, 110.
najemna pogodba – izselitev bivšega imetnika stanovanjske pravice – pravica uporabnika stanovanja po izselitvi najemnika – obstoj zunajzakonske skupnosti – zastaranje – ugovor zastaranja
Tako v času sklenitve najemne pogodbe leta 1993 kot v času izselitve najemnika v aprilu 2001 je veljal SZ, ki je v primerih prenehanja zakonske zveze oziroma razpada zunajzakonske skupnosti in smrti najemnika varoval vse tiste upravičence (uporabnike oziroma družinske člane) iz najemne pogodbe, ki so v stanovanju po izselitvi (smrti) najemnika ostali ter jim torej nudil ustrezno najemno varstvo tudi po prenehanju najemnega razmerja z najemnikom, ki se je iz stanovanja izselil oziroma je umrl. Takšno varstvo zagotavljata tudi 109. in 110. člen SZ-1.
Ugovor zastaranja je res materialnopravne narave, vendar pa mora stranka navesti potrebno dejansko podlago do konca prvega naroka.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079121
ZASP člen 59. ZPP člen 212, 214, 226, 286b, 339, 339/1.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – materialna avtorska pravica – – glasbena dela - trditveno in dokazno breme – neprerekana dejstva – listine v tujem jeziku
Ker izjemo od pravila, da avtorska pravica vključuje premoženjske pravice, zatrjuje tožena stranka, je na njej breme dokazovanja, da za uporabljena avtorska dela materialna avtorska pravica ne obstoja.
Uredba o napredovanju uradnikov v nazive člen 4, 5, 5/1, 13. ZJU člen 113, 120, 120/1. Uredbe o napredovanju javnih uslužbence v plačne razrede člen 3, 3/2, 11, 11/6.
napredovanje v višji naziv - javni uslužbenci - ocena - napredovanje v plačne razrede - točkovanje
Ocene, pridobljene po ZJU do uveljavitve Uredbe o napredovanju v naziv, se lahko točkujejo, kot to predvideva 5. člen Uredbe o napredovanju v plačne razrede (saj na točkovanje oziroma uporabo Uredbe o napredovanje v plačne razrede odkazuje 4. člen Uredbe o napredovanje v nazive), pri čemer se pri točkovanju upoštevajo ocene, ki se ugotovijo na podlagi določbe osmega odstavka 11. člena Uredbe o napredovanju v plačne razrede. Uredba o napredovanju v plačne razrede torej določa metodologijo, ki jo mora delodajalec uporabiti pri določitvi ocene za 2006 in 2007 (ko navedena uredba še ni veljala), ter tako dobljeno oceno upoštevati pri ugotavljanju pogojev za napredovanje.
Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je v okviru materialnoprocesnega vodstva tožnika pozvalo, da določno opredeli nepremičnine, s tem, da poleg parcelnih številk za posamezne nepremičnine navede tudi katastrsko občino po imenu in šifri, hkrati pa je tudi opozorilo tožnika na razlike v navedbah parcelnih številk v tožbenem zahtevku in v navedbah, ki sta jih tožnika dala v trditveni podlagi.
ZD člen 32. ZDKG člen 20. ZPP člen 180, 180/2, 181, 181/3, 185, 186, 188, 188/2.
izločitev iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev – privilegirana sprememba tožbe
Uveljavljanje zahtevka po 32. členu ZD v zvezi z 20. členom ZDKG se časovno veže na trajanje zapuščinskega postopka. S tem, ko sta tožnika v zapuščinskem postopku po pokojnem očetu materi prepustila delež, ki bi jima šel po očetu, sta lastninsko pravico, ki sta jo morda pred tem pridobila, prenesla na mater oz. se ji odpovedala. Tako lahko v zapuščinskem postopku po materi izločata le tisti del oz. vložek, ki sta ga dala po očetovi smrti.
pogodba o dovoljeni prekoračitvi sredstev na transakcijskem računu –zavarovalna pogodba – zavarovalni primer – plačilo zavarovalnine – cesija – zakonska subrogacija
S plačilom toženkinega dolga banki je prišlo do subrogacije, tožeča stranka je že na podlagi samega zakona vstopila v pravice in obveznosti banke do toženke, saj gre za institut zakonske subrogacije.
odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – policijsko delo – intervencija
Nadpovprečna fizična moč, podkrepljena z nezmožnostjo samoobvladovanja kršitelja, ki ga policista, kljub uporabljenemu strokovnemu prijemu nista mogla obvladati ter dejstvo, da sta bila policista dolžna ukrepati, nudijo podlago za zaključek, da vsebujejo elemente povečane nevarnosti.
ZPP člen 154, 154/1, 157, 316, 316/1. ZFPPIPP člen 67, 67/1, 227, 227/1, 301, 301/1, 301/8, 383.
stroški postopka – pravica do povračila stroškov – osebni stečaj – priznanje terjatve – pripoznava tožbenega zahtevka – uspeh v pravdi
Priznanje terjatve v postopku osebnega stečaja ima enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi njenega obstoja. Ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov, je mogoče primerjati s pripoznavo tožbenega zahtevka v pravdi. V obeh primerih gre za procesno dispozicijo z zahtevkom, ki zagotavlja, da je o terjatvi brez vsebinskega obravnavanja odločeno z učinkom pravnomočnosti. Gledano celovito oba postopka je zato treba šteti, da je tožeča stranka preko priznanja svoje terjatve v postopku osebnega stečaja z zahtevkom zoper toženo stranko v tej pravdi uspela.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0078603
SPZ člen 92. ZFPPIPP člen 253.
izpraznitev in izročitev nepremičnine - zasedba brez pravne podlage - pogodba o finančnem leasingu - lastninska pravica - odstop od pogodbe - osebni stečaj
Lastnik stvari lahko po 92. členu SPZ od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari. Tožnica pa si je to pravico še posebej zagotovila v pogodbi za primer odstopa od pogodbe.
Ker je tožničina terjatev nastala po začetku stečajnega postopka, jo tožnica lahko uveljavlja tudi izven tega postopka, torej v tej pravdi.
Stanovanje, ki je predmet spora, ne spada v stečajno maso, ker ne gre za toženkino premoženje. Samo terjatve, ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase, se z začetkom stečajnega postopka po prvem odstavku 253. člena ZFPPIPP pretvorijo v denarne terjatve. Sicer pa terjatev ni nujno enaka zahtevku, ki ga obravnava sodišče. Takšen je ravno zahtevek za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki ga že pojmovno ni mogoče pretvoriti v denarno terjatev.
izpolnitev dednega dogovora - pravica do izplačila – pogoj za izplačilo po dednem dogovoru - - osebna služnost - spremenjene okoliščine – zahtevek na plačilo rente namesto izvrševanja osebne služnosti
Tožnikova pravica do izplačila zneska 16.670,00 EUR je vezana na plačilo odškodnine za odvzeta zemljišča zaradi izgradnje avtoceste. Ker toženec te odškodnine še ni prejel, tudi tožnikova terjatev še ni zapadla.
Tožnik namesto dogovorjenega bivanja v toženčevi hiši ne more terjati plačila. Osebno služnost je mogoče spremeniti v doživljensko rento sporazumno, s tožbo pa le, če so se po ustanovitvi služnosti razmere tako spremenile, da je postalo izvrševanje služnosti znatno otežkočeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079104
ZOR člen 154, 170, 376. OZ člen 1060. ZPP člen 70, 70-6, 252, 252/2, 254, 254/2, 254/3.
povračilo škode – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – katastrofalna škoda – vzročna zveza – dokazovanje z izvedencem – uveljavljanje posameznih oblik škode – odločanje v mejah tožbenega zahtevka
Pri tožnici ne gre za tako hudo invalidnost, ko bi telesne bolečine ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti lahko predstavljale kvalitativno celoto, ki prerašča možnost izoliranja posameznih oblik škod in njihovo ločeno ocenjevanje, zato tožničino odškodnino ni mogoče obravnavati na podlagi teoretskega koncepta katastrofalne škode.
Sodišče ne sme namesto povsem določnega zahtevka za eno obliko nepremoženjske škode priznati odškodnine za drugo obliko nepremoženjske škode, za katero stranka odškodnine izrecno ne uveljavlja.
Zaradi sodbe v pravdi, ki je med zapustnikom in pritožnikom tekla zaradi sklenitve pogodbe o priznanju lastninske pravice na stanovanju na naslovu, in ki je postala pravnomočna po smrti zapustnika, to stanovanje ni moglo postati zapustnikova lastnina in s tem posledično predmet njegove zapuščine. Upoštevaje okoliščino, da je bila drugostopenjska sodba izdana v času po njegovi smrti, bi morali biti v njej kot tožeča stranka pravilno navedeni zapustnikovi dediči.
Sodišče prve stopnje je odločalo na podlagi dokaznega standarda verjetnosti in upoštevalo, da svoboda izražanja ni neomejena in da se od vsakega posameznika zahteva, da ravna v skladu z odgovornostmi in obveznostmi, v dobri veri in z namenom posredovanja točnih in zanesljivih informacij. Pritožbeno sodišče pri tem poudarja, da je poseg v osebnostne pravice nedopusten, če je pravica do svobodnega izražanja prekoračena na račun osebnostnih pravic.
Pogodba je izpodbojna, če so bile pri njeni sklenitvi napake glede volje strank.
Ob ugotovitvi, da je tožnica razumna oseba, ki je sposobna pomagati tudi drugim (gre za ugotovitve, ki jih je napravilo prvostopenjsko sodišče na podlagi neposrednega vtisa, ki ga je dobilo ob zaslišanju), je logično prepričljiv zaključek, da je tožnica dolžna ravnati s potrebno skrbnostjo v pravnem prometu. Pritožba zatrjuje, da je bila tožnica prevarana, pri prevari pa opravičljivost zmote ni odločilna.