predlog za oprostitev plačila sodne takse – predložitev izjave o premoženjskem stanju – trditveno breme
Tožeča stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa tretji odstavek 12. člena ZST-1, zato je sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati k dopolnitvi predloga za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse, ni pa zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v tretjem odstavku 11. člena ZST-1, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje oprostitve oziroma odloga ali obročnega plačila sodne takse.
zavrženje tožbe - sposobnost biti stranka - Zoisova štipendija - pasivna legitimacija
Določba 81. člena ZPP se nanaša na postopek, če manjka sposobnost biti stranka v pravdi. Sposobnost biti stranka je procesna predpostavka, to je predpostavka dopustnosti tožbe. Če sodišče bodisi po uradni dolžnosti ali na pobudo strank ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pa se da pomanjkljivosti odpraviti, potem zahteva najprej od tožnika, da popravi v tožbi, kar je treba ali da ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki ima sposobnost biti stranka v pravdi. Le če se pomanjkljivosti ne da odpraviti, sodišče tožbo zavrže.
Vprašanje pasivne (in tudi aktivne) legitimacije se presoja v materialnem smislu, ne po procesnem, ker tožniku ne pripada zatrjevana pravica (aktivno) in ne zoper tega toženca (pasivno). Če se v pravdi izkaže, da tožnik ni upnik in da toženec ni dolžnik, obdržita tožnik in toženec procesni položaj strank, le vsebina sodbe je drugačna, ker se tožbeni zahtevek zavrne. Stvarna legitimacija (in tudi pravdno upravičenje) nam povesta, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, tudi prava stranka.
ZDSS-1 člen 72, 72/1, 72/2, 75. ZPIZ-1 člen 11. ZUP člen 256.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - molk organa
Tožnik je vložil tožbo zoper ugotovitveno odločbo. Zoper to odločbo je v predsodnem postopku pri tožencu vložil pritožbo, novo zahtevo za izdajo odločbe pa, še preden je potekel rok za izdajo odločbe, določen v 256. členu ZUP. Ker tožnik ni postopal skladno z določbo 72. člena ZDSS-1 (po kateri se tožba vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta; stranka pa sme vložiti tožbo, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena, tudi v primeru, če pristojni drugostopni organ ni izdal upravnega akta o pritožbi stranke v zakonitem roku in če ga tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih 7 dneh), niso izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe po navedeni določbi, zato jo je potrebno zavreči (75. člena ZDSS-1). Tožba je bila preuranjeno vložena, ne sicer zaradi tega, ker je bila vložena zoper ugotovitveno odločbo toženca, ampak zato, ker ob vložitvi nove zahteve za izdajo odločbe o pritožbi še ni pretekel rok za izdajo odločbe. Za ugotovitev, ali je tožba v tem primeru dopustna, ne zadostuje le dejstvo, da je od dneva vložitve nove zahteve preteklo še nadaljnjih 7 dni, pač pa tudi, da je nova zahteva za izdajo odločbe vložena po preteku roka za izdajo in vročitev odločbe o pritožbi.
Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 člen 22, 47. Uredba Sveta (ES) št. 883/2004 člen 52, 56. Uredba (ES) št. 987/2009 člen 12, 12/5. ZPIZ-1 člen 39, 39/2, 39/4, 210, 210/2.
Tožnik, ki je bil nazadnje zavarovan v Republiki Sloveniji in je pri toženi stranki uveljavljal pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine, je bil v določenih letih prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje v Republiki Sloveniji. V enakem obdobju je bil vključen v obvezno zavarovanje tudi v Švici (ne v celotnem obdobju, temveč delno). Obe zavarovalni dobi, ki sta se v spornem obdobju, pa tudi v drugih obdobjih, prekrivali, tako tista, ki jo je tožnik izpolnil v Švici, kot tista, ki jo je izpolnil v Sloveniji, sta enakovredni. Zato je bilo pri seštevanju dob potrebno uporabiti 5. odst. 12. čl. izvedbene Uredbe(ES) št. 987/2009, po kateri vsako dobo, ki je po zakonodaji dveh ali več držav članic enakovredna, upošteva samo nosilec države članice, po katere zakonodaji je bila zadevna oseba nazadnje obvezno zavarovana pred navedeno dobo. Skladno s to določbo je tožena stranka pri seštevku zavarovalnih dob švicarsko dobo (ki se je prekrivala s slovensko) pravilno izločila iz skupne zavarovalne dobe, upoštevala pa je (zgolj) tisto švicarsko dobo, ki se s slovensko ni prekrivala.
ZIZ člen 15, 34, 34/3, 53, 53/1, 53/3, 57, 58, 58/4, 169. ZPP člen 337, 337/1.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - odlog izvršbe - obročno odplačilo dolga - nedopustna pritožbena novota
Zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ima dolžnik pravico do ugovora z omejitvijo ugovornih razlogov zgolj na novo izvršilno sredstvo ali predmet izvršbe (načelno pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 19. 6. 1996), pri čemer mora v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ).
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3, 132/3-1, 354. ZFPPIPP-C člen 90, 90/2.
izvršilni postopek - osebni stečaj - terjatev, nastala pozačetku osebnega stečaja
Upnik je v obravnavani izvršilni zadevi predlagal izvršbo za plačilo okoljskih dajatev, kanalščin in čiščenja, terjatve pa se nanašajo na obdobje po začetku osebnega stečaja. ZFPPIPP nima določbe, ki bi omogočala izvršbo za takšne terjatve, in ker te ne spadajo med izjeme, ki jih določa drugi odstavek 131. čl. ZFPPIPP, glede katerih je tudi po začetku postopka zaradi insolventnosti mogoče izdati sklep o izvršbi, je sodišča prve stopnje z izdajo le tega zmotno uporabilo materialno pravo.
ZIZ člen 24, 40.c, 42, 42/2, 42.c, 76, 76/1. ZPP člen 81, 81/1.
prenehanje pravne osebe - prevzeta družba - sklep o spremembi upnika - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti
Po ustaljenem stališču sodne prakse, kot to pravilno pojasnjuje že sodišče prve stopnje, pravna oseba, ki je prenehala obstajati, ne more biti pravdna stranka, in glede na določbo 15. člena ZIZ tudi ne stranka v izvršilnem postopku, ker nima pravne subjektivitete (prvi odstavek 76. člena ZIZ). V takšnem primeru gre za pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti. To velja ne glede na to, da je pravna oseba prenehala s pripojitvijo, to je na način, ki ima za posledico univerzalno pravno nasledstvo prevzemne družbe.
Pravdni stranki sta sklenili poravnavo, iz katere izhaja, da toženec, ki je bil upravičen do republiške štipendije, namena, zaradi katerega mu je bila dana štipendija, ni uresničil iz razlogov na njegovi strani. Nadalje je bilo dogovorjeno, da bo toženec tožeči stranki vrnil dolgovani znesek v dvanajstih obrokih. Toženec je tožeči stranki vrnil zgolj dva obroka, zato tožeči stranki dolguje še vtoževano razliko (1050. čl OZ).
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Tožnik je vrsto let prihajal na delo in tako vedel za razmere na parkirišču v različnih vremenskih razmerah in tudi v snežnih razmerah. Kritičnega dne se je pripeljal na parkirni prostor, izstopil iz avta, padel in se pri tem poškodoval. Tožena stranka je imela dobro organizirano in utečeno prakso, da v zimskem času pred pričetkom dela počisti in posoli dovozno pot in parkirišče. To je bilo izvajano tudi tega dne, ko se je pripetila nesreča. Tla so bila počiščena, pri čemer je morda ostala kakšna spolzka površina, ker sol še ni pričela v celoti delovati. V kolikor je tožnik padel na poledenelih tleh, je šlo za nesrečen slučaj, ne pa za krivdno odgovornost delodajalca. Zato tožnikov delodajalec ni odgovorne za nastalo škodo tožniku.
ZAVAROVANJE TERJATEV - PRAVO DRUŽB - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0074706
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 514.
začasna odredba - možnost obravnavanja pred sodiščem - obrazložitev - neobrazložena odločitev - odškodninska odgovornost organa vodenja ali nadzora
Za odgovornost zadošča ravnanje v nasprotju z zahtevano skrbnostjo in nastanek škode za samo družbo. Predpostavka odgovornosti ni, da so člani vodilnih organov kot takšni imeli od samega ravnanja tudi osebno korist.
Razlogi prvostopenjskega sklepa so v bistvenem delu zajeti v dveh stavkih, pri čemer je prvi stavek nerazumljiv tako po slovnični, kot tudi po vsebinski plati. Omenja namreč prisilno poravnavo, o kateri se postopek ne vodi in je tožnici v svojem predlogu za izdajo začasne odredbe niti z besedo nista omenili. Oba stavka pa zgolj, kolikor sta razumljiva, vsebujeta pravno sklepanje, konkretnih razlogov za sprejeti sklep pa sodišče ne navede.
prekinitev postopka - samostojni podjetnik - izbris iz poslovnega registra
ZPP v 3. točki 205. člena določa, da sodišče prekine postopek le v primeru, če gre za stranko, ki je pravna oseba in je prenehala obstajati oziroma če je pristojni organ pravnomočno prepovedal delovanje. Tožena stranka je samostojni podjetnik in ne pravna oseba, zato njegov izbris iz poslovnega registra ne predstavlja utemeljenega razloga za prekinitev postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - akt o sistemizaciji - ukinitev delovnega mesta
Sprememba akta o sistemizaciji ni pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Spremenjena organizacija dela, ki jo delodajalec izvede tako, da delovne naloge drugače razporedi med zaposlene, predstavlja poslovni razlog in zato formalna ukinitev delovnega mesta s spremembo akta o sistemizaciji ni pogoj za samo zakonitost odpovedi.
skupno premoženje - dolg, ki bremeni oba zakonca - zunajzakonska skupnost - terjatev zakonca do drugega zakonca
Ker je tožnica v času trajanja zunajzakonske skupnosti v celoti sama krila stroške za registracijo svojega vozila v letih 2005 in 2006, ki sta ga uporabljala oba s tožencem, in stroške nakupa drv v letih 2005 do 2008, ji mora toženec povrniti 1/2 plačanega zneska.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - obveznost uveljavljanja pospešitvenih sredstev
Pospešitvenih pravnih sredstev po ZVPSBNO strankam ni bilo treba uveljavljati le, če se je sodni postopek, kateremu očitajo prekomerno trajanje, končal v prvih štirih mesecih po začetku uporabe ZVPSBNO, torej v času, ko bi bil lahko po uveljavitvi ZVPSBNO in pred zaključkom prekomerno trajajočega postopka v celoti izpeljan postopek s pospešitvenimi pravnimi sredstvi po ZVPSBNO.
OZ člen 179, 239, 243, 246, 460, 660, 661. ZVKSES člen 23, 23/2.
odgovornost za stvarne napake – jamčevalni zahtevki – izključitev odgovornosti – privolitev v napako – napaka v solidnosti gradbe – odgovornost za solidarnost gradbe – nepripravljenost za odpravo napake – izpolnitev z napako – poslovna odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda
S stališčem pritožbe, da pravice do povračila nepremoženjske škode v primeru pogodbene odškodninske obveznosti nikoli ni mogoče priznati, se pritožbeno sodišče ne strinja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pri vprašanju pravočasnosti podaje sporne izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je potrebno razčistiti, kdaj se je tožena stranka seznanila z očitanimi kršitvami pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja tožnice. Vprašanje pravočasnosti seznanitve z razlogi je treba presojati tudi glede na vsebino pisnega zagovora, v katerem je tožeča stranka pojasnjevala posamezne okoliščine v zvezi z očitki kršitve pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja. Delodajalec je namreč lahko seznanjen z razlogi za odpoved takrat, ko je do razloga dejansko prišlo, lahko pa se seznani z njimi kasneje, vse do zagovora delavca. Posebej to velja tedaj, če delavec v zagovoru navaja novote, ki do tedaj niso bile znane.
OZ člen 340, 341, 349, 349/3, 364. -------------------- Op. št. (1): Pravna teorija in sodna praksa sta si glede navedenega enotni. Glej npr.: V. Kranjc: Obligacijski zakonik s komentarjem, 2. knjiga, GV založba, str. 502. Glej tudi: sodba Višjega sodišča v Ljubljani, II Cpg 242/2010 z dne 20. 4. 2010. Op. št. (2): Primerjaj V. Kranjc: Obligacijski zakonik s komentarjem, 2. knjiga, GV založba, str. 456 - 457 in str. 502 (komentar k 341. in 364. členu OZ). Op. št. (3): Pravna teorija in sodna praksa sta si glede navedenega enotni. Glej npr.: V. Kranjc: Obligacijski zakonik s komentarjem, 2. knjiga, GV založba, str. 502. Glej tudi: sodba Višjega sodišča v Ljubljani, II Cpg 242/2010 z dne 20. 4. 2010. Op. št. (4): Primerjaj V. Kranjc: Obligacijski zakonik s komentarjem, 2. knjiga, GV založba, str. 456 - 457 in str. 502 (komentar k 341. in 364. členu OZ).
pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - delno plačilo
Pretrganje zastaranje na podlagi 364. člena OZ ne more nastopiti, ko je terjatev že zastarala. Pripoznava dolga po 364. členu OZ je mogoča le dokler terjatev (še) ni zastarana. Potem, ko je terjatev zastarana, nastopijo enaki učinki samo, če so izpolnjeni pogoji za pisno pripoznavo zastarane obveznosti po 341. členu OZ.(1) Pripoznava dolga iz 364. člena OZ in pisna pripoznava zastarane obveznosti iz 341. člena OZ sta namreč dva različna instituta, ki imata podoben učinek.(2) Pripoznava dolga po 364. členu OZ povzroči pretrganje zastaranja (zastaralni rok prične znova teči) in je mogoča do nastopa zastaranja, zanjo obličnost ni predpisana. Pripoznava zastarane obveznosti po 341. členu OZ pa je možna le po nastopu zastaranja in se šteje za odpoved zastaranju, a le, če je podana v pisni obliki.
plačilo razlike plače - sodnik – plačilo razlike plače – osnova za obračun plače
Tožnica je s tožbo zahtevala plačilo razlike v plači za čas od 1. 10. 2003 do 1. 10. 2004 in je nato še razširila zahtevek za plačilo razlike v plači za obdobje do 31. 12. 2007, to je za obdobje, v katerem je osnovo za obračun sodniške plače določal ZZDODP. Navedeno pomeni, da osnova za to obdobje ni bila določena s podzakonskim aktom, to je s sklepom Komisije Državnega zbora RS za volitve, imenovanja in administrativne zadeve - KVIAZ. KVIAZ je na podlagi 1. odstavka 24. člena ZPos dne 11. 2. 1993, na podlagi pooblastila Državnega zbora sprejel sklep, da se osnova za obračun plač poslancev zmanjša za 20%. Ob uveljavitvi ZSS je bila tako že določena osnova za obračun plače poslanca. Njena višina je bila enaka povprečni mesečni plači na zaposlenega v gospodarstvu Republike Slovenije, znižani za 20%. Takšna osnova je na podlagi 45. člena ZSS veljala tudi za obračun sodniške plače in na tej podlagi so bile sodniške plače tudi dejansko obračunane in izplačane. V spornem obdobju, na katerega se nanaša tožbeni zahtevek, tako osnova za obračun in izplačilo sodniških plač ni bila določena ne v 45. členu ZSS in tudi ne v sklepu KVIAZ-a, temveč v ZZDODP. Zato je bila tožnici plača v spornem obdobju zakonito obračunana v višini 80%.
ZIZ člen 53, 53/2, 56a. --------------------- Op. št. (1): 56.a člen ZIZ uzakonja pravico novega dolžnika, da izpodbija sklep o izvršbi iz ugovornega razloga, da obveznost ni prešla nanj, medtem ko drugi odstavek 53. člena ZIZ dolžniku nalaga, da mora v ugovoru navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen.
Upnikov zahtevek je utemeljen zgolj na nepremičnine pokojne zastavne dolžnice v sporazumu. S tem sporazumom je bila namreč zavarovana denarna terjatev upnika z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičninah, vpisanih pod k.o. M., katerih solastnica do 3/4 je bila zastavna dolžnica V.R., zato tudi pravni naslednik zastavne dolžnice (drugi dolžnik) odgovarja za dolgove glavne dolžnice M.R. le z navedenimi nepremičninami. Sodišče prve stopnje je tako nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom na nepremičnine drugega dolžnika, ki niso zajete v izvršilnem naslovu ustavilo.
odpravnina - zapadlost - individualna pogodba o zaposlitvi - poslovodni delavec - direktor
Tožnik (direktor) je imel pri toženi stranki sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, v kateri je določeno, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi smiselno vezano na prenehanje mandata, prav tako pa s prenehanjem mandata preneha direktorju tudi delovno razmerje v tej družbi. Določeno je tudi, da se družba zavezuje, da bo direktorju ponudila pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi in pridobljenim izkušnjam in sicer v družbi ali v z družbo povezanih ali hčerinskih odvisnih družbah. Direktor se je glede ponudbe dolžan pisno izjasniti v roku 15 dni od prejema ponudbe, pri čemer v primeru zavrnitve ponudbe direktorju pripada odpravnina v višini šest bruto osnovnih plač po tej pogodbi, vendar le, če direktorju preneha mandat in predmetna pogodba in ne pride do nadaljevanja delovnega razmerja v družbi ali drugi družbi. Tožnik ni sprejel ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi, tako da mu je delovno razmerje prenehalo, kar pomeni, da mu pripada vtoževana odpravnina.