OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078268
ZOR člen 185, 190, 226, 226/3. ZPP člen 14, 212.
potrebni stroški - poslovodstvo brez naročila - vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – trditveno in dokazno breme
Ravnanje drugotoženca, ki je bilo ugotovljeno s pravnomočno kazensko sodbo, se v celoti prekriva z dejstvi, ki so relevantna glede obstoja njegove odškodninske odgovornosti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo ugovor pasivne legitimacije.
Pri izračunu škode, do povračila katere je upravičena tožeča stranka, je potrebno upoštevati koristi, ki so nastale za nasprotno stranko. Toženi stranki v zvezi s stroški, ki bi jih bilo potrebno odšteti, tekom postopka nikoli nista opredelili, katere stroške in v kateri višini bi bilo potrebno odšteti od tržne cene gramoza, ki jo je ugotovil izvedenec.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – izbirna pristojnost – kraj škodne posledice
Če bi za kraj škodne posledice kot navezno okoliščino (praviloma) razumeli kraj, kjer oškodovanec trpi poseg v svojo pravno varovano sfero, ne bi bilo potrebe po določitvi izjeme po 2. odst. 52. čl. ZPP, ki je utemeljena zaradi izjemno hudih posledic za oškodovanca.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0071717
OZ člen 131, 179.
poseg v osebnostne pravice - pravica do zasebnosti - protipravnost - nepremoženjska škoda – duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice
Za odškodninsko odgovornost zadošča, da je škodno ravnanje na splošno nedopustno. Dovolj je, da povzročitelj škode krši splošno sprejeta pravila obnašanja, običaje ali moralna načela.
Ko gre za konkurenco več vzrokov, je treba ugotoviti, koliko je posamezen vzrok prispeval k nastanku in obsegu škode.
Tožnica ni upravičena do odškodnine brez upoštevanja koristi, ki jo predstavljajo (še neprodana) plovila. Okoliščine, ki so podlaga za zmanjšanje odškodnine po tretjem oziroma četrtem odstavku 243. člena OZ pa mora zatrjevati in dokazovati pogodbena stranka, ki sicer (po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti) odškodninsko odgovarja (odgovorna oseba, proti kateri druga pogodbena stranka uveljavlja odškodninski zahtevek).
Toženca sta že v ugovoru tožnici odrekala priznanje odškodnine brez upoštevanja koristi od prevzetih plovil, oziroma ji očitala, da je opustila ukrepe, ki bi lahko zmanjšali škodo. Zmotno je zato pritožničino stališče, da je treba njene trditve, ki jih je ponudila v pripravljalnih vlogah po že vloženem ugovoru, na katere toženca nista odgovorila, šteti za priznane.
Za uspešnost izpraznitvenega zahtevka je treba odpraviti pravno podlago, to je najemno pogodbo. V primeru odpovedi stanovanjskega razmerja iz krivdnih razlogov, se najemna pogodba odpove s tožbo na odpoved najemnega razmerja.
Norma, ki določa, da organizator potovanja nosi vse stroške, ki nastanejo zaradi spremembe potovanja kot posledice izrednih okoliščin, ki jih ni bilo moč pričakovati ali se jim izogniti oz. jih odvrniti, je kogentna (prisilna).
zavrženje tožbe - res iudicata - odločanje brez naroka
Sklep o zavrženju tožbe zaradi že pravnomočno razsojene stvari izda sodišče po predhodnem preizkusu tožbe, pri čemer razpravljanje na naroku ni pogoj za odločitev o obstoju te procesne predpostavke.
pravica do pritožbe – dovoljenost pritožbe – pravni interes za pritožbo
Pravico do pritožbe ima samo stranka, ki bi ji, če bi se izkazalo, da je utemeljena, prinesla zanjo ugodnejšo rešitev oziroma konkretno in neposredno pravno korist. Boljše rešitve, kot je zavrnitev tožbenega zahtevka zoper njo, pa drugotožena stranka ne more pričakovati.
Tožeča stranka bo plačilo dolga lahko zahtevala zgolj od prvo tožene stranke. Če bo slednja dolg plačala, to ne bo vplivalo na drugo toženo stranko. Takšnega vpliva ne bi bilo niti v primeru, če bi drugo tožena stranka dejansko bila porok prvo tožene stranke.
trditvena podlaga - razpravno načelo - nov dokaz - ponoven začetek glavne obravnave - dopustna pritožbena novota - zastaranje
Toženka upravičeno očita sodišču, da ne bi smelo znova začeti že končane glavne obravnave, ko je tožnik naknadno predložil nov dokaz. Ta dokaz bi lahko predstavljal kvečjemu dopustno pritožbeno novoto, izpodbijane sodbe pa sodišče nanj ne bi smelo opreti.
SPZ člen 217, 217/3, 220, 223. ZPP člen 2, 7, 12, 285.
vznemirjanje lastninske pravice – stvarna služnost – služnost hoje in vožnje – priposestvovanje – prekarij – zloraba priposestvovanih pravic - materialno procesno vodstvo – pomoč prava neuki stranki
Materialnoprocesno vodstvo na področju dejanskih navedb ima svoje meje. Ne sme iti tako daleč, da bi dalo strankam pobudo za to, da spremenijo dosedanje navedbe ali da stranke opozarja na teoretične poglede na predmet spora.
vrednost spornega predmeta – razveljavitev sklepa o izvršbi – delni umik tožbe – število pripravljalnih vlog – postopek v sporih majhne vrednosti – konkretizacija obrestnega zahtevka
Ker je bila sprva vrednost spornega predmeta obravnavanega gospodarskega spora 61.111,17 EUR, je bilo po razveljavitvi sklepa o izvršbi (vsled obrazloženega ugovarjanja dolžnika) potrebno postopati kot v rednem pravnem postopku. To pomeni, da število vlog, ki jih tekom postopka sodišču posredujeta pravdni stranki, ni bilo omejeno (šele po delnem umiku tožbe se je izkazalo, da je predmetni gospodarski spor potrebno voditi po določilih 30. poglavja ZPP – postopek v sporih majhne vrednosti)).
Uporaba 108. člena ZPP pride v poštev zgolj v primeru formalnih pomanjkljivosti vloge. Formalna pomanjkljivost je stvar procesnega prava; če se na odpravi, je predvidena sankcija zavrženje vloge.
Za zahtevek glede obresti je nujno le, da je konkretiziran s tem, da tožnik (s konkretnim datumom) opredeli čas začetka teka obresti (pri tem je sodna praksa pri zakonitih zamudnih obrestih celo odstopila od zahteve po navedbi konkretne višine obresti).
SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/3, 70/4. ZBPP člen 9, 46, 48.
delitev solastnine – fizična delitev – dejanska možnost vzpostavitve etažne lastnine – soglasje solastnika za predelavo – obveznost plačila stroškov - brezplačna pravna pomoč
Ugotovitve o obsežnosti del, potrebnih za vzpostavitev dveh etažnih enot, in predlagateljičino nestrinjanje z izvedbo teh del pred delitvijo utemeljujejo pravilnost zaključka, da fizična delitev stvari v naravi ni možna.
povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - pravica do časti, dobrega imena in zasebnosti - kritika javne osebe - objektivna žaljivost
Ne gre za načrtno sramotenje tožnika, ampak za pisanje, resda na posameznih mestih ironično in robato, o vprašanjih, ki zadevajo (lokalno) skupnost, torej za varstvo upravičenih interesov. Ni dvoma, da ima toženec kot občan pravico do javne kritike tožnikovega dela. Pri tem so dovoljene tudi močnejše formulacije, ostra in ironična kritika, če si avtor s takšnimi izjavami ne prizadeva za lastne, osebne cilje in pri tem prizadete osebe ne ponižuje, temveč želi pritegniti pozornost javnosti.
vznemirjanje lastninske pravice – negatorna tožba – protipravnost – ovira za izvrševanje lastninske pravice
Vsako poseganje v lastninsko pravico na nepremičnini še ne pomeni nujno protipravnega vznemirjanja, ki bi upravičevalo sodno varstvo. Poseg postane protipraven, ko preseže določen tolerančni prag, to je, ko predstavlja dejansko oviro za izvrševanje tožnikove lastninske pravice.
OZ člen 654. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 2, 2/2.
gradbena pogodba - nepredvidena dela - podpisi nadzornika - dela opravljena brez soglasja naročnika - dela, ki so nujna, da ne nastane škoda - uzance
Glede na dejstvo, da naročnik ni podal vnaprejšnjega soglasja za izvedbo teh del, bi lahko izvajalec ta dela izvedel na podlagi 653. člena OZ ter 19. člena PGU zgolj v primeru, da bi šlo za nepredvidena dela, ki so nujna, da ne nastane škoda oziroma drug izreden dogodek.
Podpisi nadzornikov, s katerimi ti zgolj naknadno potrjujejo, da je izvajalec določena dela zares opravil, nikakor ne morejo ustvariti obveznosti tožene stranke plačati dela preko cene, dogovorjene s pogodbo oziroma aneksom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079129
OZ člen 10, 131, 131/1. ZPP člen 154, 154/2.
odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – prepoved povzročanja škode – opustitev dolžne skrbnosti – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – udarec v koleno – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – stroški postopka
Odškodninska odgovornost je podana, ker druga tožena stranka ni ustrezno zavarovala mesta odvoza zamrzovalnih skrinj. Ker v svoje prostore vabi ljudi zaradi pridobitne dejavnosti (prodaje izdelkov), mora z ustrezno skrbnostjo zagotoviti varno okolje za takšno dejavnost.
Ustaljena sodna praksa za nepremoženjsko škodo zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem priznava odškodnino v višini najmanj ene povprečne plače v Republiki Sloveniji. Pogoj za prisojo takšne odškodnine je nastanek pravno priznane škode.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0074150
ZPP člen 21, 21/1. ZNP člen 1, 1/1, 112. SPZ člen 65, 65/1, 66, 66/1.
nepravdni postopek - nadaljevanje postopka po pravilih nepravdnega postopka - solastnina - ureditev razmerja med solastniki - uporaba solastne nepremičnine
Tudi izključna uporaba dela stvari, če je po obsegu ustrezna solastninskemu deležu, je uporaba, kakršna je za solastnike predvidena s prvim odstavkom 66. čl. SPZ.
Če se solastniki o uporabi stvari ne morejo dogovoriti, njihova razmerja uredi sodišče v nepravdnem postopku. Po pravnomočnosti sklepa o ustavitvi pravdnega postopka se postopek nadaljuje po pravilih nepravdnega postopka.
zastaranje judikatne terjatve – zavrženje pritožbe – odločitev o terjatvi
Sklep sodišča kriterijem iz 356. člena OZ, ki ureja zastaranje pri judikatnih terjatvah ne ustreza, saj v njem ni govora o terjatvi, marveč je bila z njim le zavržena tožnikova pritožba.