OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079129
OZ člen 10, 131, 131/1. ZPP člen 154, 154/2.
odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – prepoved povzročanja škode – opustitev dolžne skrbnosti – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – udarec v koleno – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – stroški postopka
Odškodninska odgovornost je podana, ker druga tožena stranka ni ustrezno zavarovala mesta odvoza zamrzovalnih skrinj. Ker v svoje prostore vabi ljudi zaradi pridobitne dejavnosti (prodaje izdelkov), mora z ustrezno skrbnostjo zagotoviti varno okolje za takšno dejavnost.
Ustaljena sodna praksa za nepremoženjsko škodo zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem priznava odškodnino v višini najmanj ene povprečne plače v Republiki Sloveniji. Pogoj za prisojo takšne odškodnine je nastanek pravno priznane škode.
ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0079058
ZIZ člen 272, 272/1. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 60. SPZ člen 48, 48/1, 48/2.
začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve – verjeten obstoj terjatve – skupno premoženje – obseg skupnega premoženja – deleži na skupnem premoženju – povečanje vrednosti nepremičnine – dogovor o nastanku solastnine – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – nesklepčnost – ugotovitveni zahtevek – oblikovalni zahtevek – dajatveni zahtevek
Tožnica ni izkazala verjetnega obstoja nedenarne terjatve (glede parcele št. 853/3 k.o. Y), in sicer glede pridobitve tega premoženja v času obstoja skupnosti. Verjetnost je podana takrat, ko je več dejstev, ki so v prid obstoju zatrjevanega dejstva kot proti, temu pa v obravnavanem primeru ni tako.
vrednost spornega predmeta – spor iz pogodbe o finančnem lizingu – spor za izpraznitev in izročitev nepremičnine
V sporih o obstoju ali trajanju najemnega, zakupnega ali podobnega razmerja – kot kakršnega je mogoče kvalificirati tudi razmerje finančnega lizinga – in v sporih za izpraznitev in izročitev nepremičnine – kot je predmetni tožbeni zahtevek kvalificirala tožeča stranka – se vrednost spornega predmeta določi po znesku nadomestila, ki ga je treba plačati za sporni čas, pri čemer vrednost spornega predmeta ne sme presegati enoletnega nadomestila.
začasna odredba v dednem postopku – zavarovanje zapuščine
Stališče, da začasna odredba v zapuščinskem postopku ne pride v poštev, ker se v zapuščinskem postopku ne odloča o spornih terjatvah, je preozko. Zapuščinsko sodišče lahko ves čas zapuščinskega postopka odredi ukrepe za zavarovanje zapuščine. Eden od ukrepov za zavarovanje zapuščine pa je lahko tudi začasna odredba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0071737
ZPP člen 7, 7/1, 286b, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 15, 58, 1012, 1013.
posojilna pogodba – poroštvo – soglasje volj – teorija realizacije – trditvena podlaga – sodba presenečenja – kršitev pravice do izjave
Kadar ni soglasja volj glede sklenitve posla, tudi ni moč uporabiti teorije realizacije. Vendar, tožeča stranka trditev o sklenitvi poroštvene pogodbe sploh ni podala, še manj zatrjevala njeno realizacijo. Zato tudi ni moč očitati toženi stranki, da ugovorov zoper višino obveznosti ni izkazala. Tožena stranka se je branila zgolj zoper trditve, ki jih je podala tožeča stranka in ni mogla predvideti zaključkov, ki jih je v razlogih sodbe napravilo prvostopenjsko sodišče in predstavljajo za toženo stranko presenečenje. Strankina pravica do izjave je bila kršena.
začasna odredba - vsebina, enaka tožbenemu zahtevku
Upoštevanje pravic toženca narekuje sklep, da sme sodišče v izjemnih primerih izdati začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, vendar pod pogojem, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, kasneje pri odločitvi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje.
Plačilo toženi stranki ne temelji na pravno veljavni asignaciji, saj je ta dvojno pooblastilo, ker z
nakazilom (asignacijo) pooblašča ena oseba, nakazovalec (asignant), drugo osebo, nakazanca (asignata), da na njen račun izpolni nekaj določeni tretji osebi, prejemniku nakazila (asignatarju), tega pa pooblašča, da v svojem imenu sprejme to izpolnitev.
Toženi stranki bi moral biti s strani H. G. d.o.o., če bi šlo za ustno nakazilo s strani tožeče stranke, notificiran akcept nakazila.
Tožena stranka v pritožbi zoper sklep navaja razloge, zaradi katerih meni, da je upravičena do oprostitve plačila sodne takse. Vendar bi morala te razloge uveljavljati v pritožbi zoper sklep z dne 7. 3. 2013, za odločitev o pritožbi zoper izpodbijani sklep pa niso pravno relevantni.
Zgolj okoliščina, da transakcijski računi dolžnika niso blokirani, sama po sebi ne zadošča za ugotovitev, ali je tožena stranka likvidna in ali bo sposobna poravnavati svoje obveznosti v bodočnosti, pač pa je za ugotovitev verjetnosti tega dejstva potrebno analizirati celotno finančno premoženjsko stanje toženca in ga projicirati v prihodnost, v čas predvidene izvršbe. Tudi ugotovitev prvostopnega sodišča, da je tožena stranka še solventna oziroma, da ni insolventna, takšne projekcije ne omogoča.
posledice izostanka iz naroka – drugi narok – domneva umika tožbe
Tožba se šteje za umaknjeno in se postopek ustavi le, če nobena stranka ne pride na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo. V obravnavani zadevi razpisani narok ni bil prvi narok za glavno obravnavo, zato bi sodišče prve stopnje lahko izdalo kvečjemu sodbo glede na stanje spisa, v kolikor bi seveda presodilo, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno in so izpolnjeni drugi pogoji.
Takšna pravica do oblikovanja in izražanja mnenja pri varovanju lastninske pravice pa predstavlja pravico do svobode izražanja (39. člen Ustave RS), ki v danem primeru ne posega nedopustno (protipravno) v čast in dobro ime (osebnostno pravico) tožnika kot človekovo pravico po določbi 34. člena Ustave RS.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063571
ZPP člen 8, 285. ZGO-1 člen 82, 82/3.
trditveno in dokazno breme – materialnopravno vodstvo – gradbeni dnevnik – podlaga za plačilo opravljenih del – konkretizacija tožbenih navedb – primeren dokaz – informativni dokaz – dokazna ocena
Glede na konkretizirane navedbe tožeče stranke pritožbeno sodišče zato ne sledi oceni sodišča prve stopnje, da bi šlo v primeru ugoditve spornemu dokaznemu predlogu za informativni dokaz.
Gradbeni dnevnik služi lažjemu dokazovanju, katera dela so bila dejansko izvedena, vendar pa tudi v primeru, da tega ni oziroma da ga stranka ne predloži, še ne pomeni, da naročnik ni dolžan plačati dejansko izvršenega dela. Dolžnost plačila namreč obstaja, če je dokazano, da so bila ta izvršena. Gradbeni dnevnik torej predstavlja dokazno sredstvo, ki ima pomembno dokazno funkcijo o nastanku okoliščin glede dejstev, ki se vanjo vpisujejo, vendar pa mu to ne daje pravne narave samostojnega pravnega temelja za plačilo izvedenih del.
spor majhne vrednosti - upravnik– razpravno načelo – sklepčnost – aktivna legitimacija - odgovornost prodajalca stanovanj
Res je, da tožeča stranka v nobeni svoji vlogi ni izrecno zapisala, da tožbo vlaga kot upravnik večstanovanjske stavbe na naslovu L. 17, vendar je na to dejstvo mogoče nedvomno sklepati iz njenih trditev. Sodišče prve stopnje je pravilno prepoznalo kot zadostno trditveno podlago glede legitimacije tožeče stranke njeno navedbo, da je pridobila od etažnih lastnikov pooblastilo za vložitev tožbe zoper toženo stranko.
retroaktivna uporaba zakona - ničnost pogodbe - prekluzija - informativni dokaz
Neutemeljena je tudi pritožbeno uveljavljana ničnost pogodbe, ker naj bi imela protikonkurenčne učinke. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila pogodba sklenjena v času, ko je za področje omejevanja konkurence veljal Zakon o omejitvah trga in prometa blaga in storitev, ki imajo pomen za državo (Uradni list SFRJ 28/75, 54/86 in 71/90), ki je veljal do 24. 4. 1993. Zakon o varstvu konkurence, na katerega se sklicuje tožena stranka, v tem primeru ni uporaben, saj bi to pomenilo retroaktivno uporabo, kar je prepovedano (člen 155 Ustave Republike Slovenije).
ZPP člen 286, 286a, 286a/2, 286b, 286b/1. ZFPPIPP člen 34, 136, 136/1, 151, 151/1.
možnost izjave v postopku - poziv na dopolnitev navedb pred prvim narokom - pravočasnost trditev - prekluzija - pravočasno grajanje procesnih kršitev - redni posli med postopkom prisilne poravnave
Čeprav 1. odstavek 286. člena ZPP nalaga pravdni stranki, da mora navedbe in dokazne predloge podati najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, pa to ne pomeni pravice stranke, da kaj takega stori šele tedaj. To določilo določa le skrajni rok za dopolnitve, vendar le za primer, ko sodišče ne uporabi drugih ukrepov, ki jih omogočata 286. in 286.a člen ZPP in ki so usmerjeni v skrajšanje postopka in koncentracijo glavne obravnave.
Sestanki v zvezi s pridobivanjem poslov in konzultacije z odvetnikom v zvezi s tem ter zastopanje insolventnega dolžnika v postopkih, v katerih ta uveljavlja svoje pravice oziroma se brani pred zahtevki, lahko predstavljajo le redne posle v zvezi z opravljanjem dejavnosti.
podjemna pogodba - grajanje napak - ponovno grajanje napak - pravočasnost - pregled in prevzem dela - očitne napake - dokazno breme
Ko podjemnik odpravlja napake, mora naročnik pregledati izvršeno delo in ponovno reklamirati morebitne napake, sicer tega kasneje ne more več uveljavljati.
SPZ člen 40. ZIZ člen 3, 257, 257/2. ZPP člen 8, 212.
načelo sorazmernosti – obseg zavarovanja – trditveno in dokazno breme – neprimerno sredstvo zavarovanja – predhodna odredba – sprememba lastništva na nepremičnini
Iz vpogleda v zemljiško knjigo izhaja, da toženka v času odločanja o utemeljenosti predhodne odredbe oziroma v času vpisa predznambe zastavne pravice na tej podlagi ni bila več navedena kot zemljiškoknjižna lastnica pri nepremičnini, pač pa je bila kot lastnik z učinkom z dne 30.10.2012 pri njej res vpisana družba S., d. o. o. Predhodna odredba je zato iz razloga neprimernega sredstva zavarovanja na nepremičnini neutemeljena.
Toženka je svojo obveznost po določbi 26.3 izpolnila s tem, ko je stroje ponudila tožnici v odkup. Ker tožnica ustrezne ponudbe toženke ni sprejela niti ni podala nobenih utemeljenih razlogov, zakaj na ponudbo ni pristala, ji iz tega naslova zaenkrat ni mogoče priznati verjetnosti obstoja zahtevka.