vrednost spornega predmeta – razveljavitev sklepa o izvršbi – delni umik tožbe – število pripravljalnih vlog – postopek v sporih majhne vrednosti – konkretizacija obrestnega zahtevka
Ker je bila sprva vrednost spornega predmeta obravnavanega gospodarskega spora 61.111,17 EUR, je bilo po razveljavitvi sklepa o izvršbi (vsled obrazloženega ugovarjanja dolžnika) potrebno postopati kot v rednem pravnem postopku. To pomeni, da število vlog, ki jih tekom postopka sodišču posredujeta pravdni stranki, ni bilo omejeno (šele po delnem umiku tožbe se je izkazalo, da je predmetni gospodarski spor potrebno voditi po določilih 30. poglavja ZPP – postopek v sporih majhne vrednosti)).
Uporaba 108. člena ZPP pride v poštev zgolj v primeru formalnih pomanjkljivosti vloge. Formalna pomanjkljivost je stvar procesnega prava; če se na odpravi, je predvidena sankcija zavrženje vloge.
Za zahtevek glede obresti je nujno le, da je konkretiziran s tem, da tožnik (s konkretnim datumom) opredeli čas začetka teka obresti (pri tem je sodna praksa pri zakonitih zamudnih obrestih celo odstopila od zahteve po navedbi konkretne višine obresti).
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nadaljevanje postopka- zavrženje predloga - rok za vložitev predloga - rok za ugovor zoper plačilni nalog
Tožnika sta pritožbo vložila znotraj roka, ki je bil v plačilnem nalogu določen za plačilo sodne takse. Te dejanske navedbe pa nakazujejo, upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča z dne 10. 10. 2013, da je njun predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek pravočasen.
Tožeča stranka je v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks sicer trdila, da ne razpolaga s takšnim premoženjem, ki bi ga lahko nemudoma unovčila z namenom plačila sodne takse, kar naj bi izhajalo iz priložene izjave o premoženjskem stanju. Vendar pa tožeča stranka zgolj z navedeno izjavo takšnih svojih trditev ne more dokazati, glede na to, da bilanca stanja izkazuje visoko vrednost zalog in kratkoročnih poslovnih terjatev. Tožeča stranka bi morala konkretneje pojasniti, zakaj posamezne vrste premoženja, ki ga izkazuje bilanca stanja, ne more unovčiti zaradi poplačila sodne takse.
zastaranje judikatne terjatve – zavrženje pritožbe – odločitev o terjatvi
Sklep sodišča kriterijem iz 356. člena OZ, ki ureja zastaranje pri judikatnih terjatvah ne ustreza, saj v njem ni govora o terjatvi, marveč je bila z njim le zavržena tožnikova pritožba.
ZPUOOD člen 1, 1/1, 17. ZFPPIPP člen 252, 327, 327/2, 332, 383, 449, 449/1, 480.
postopek osebnega stečaja – prekinitev postopka - uporaba prava - prodaja nepremičnine - ocena vrednosti nepremičnine
V postopek osebnega stečaja s prvim odstavkom 1. člena ZPUOOD ni bilo poseženo in se torej zakonsko določena prekinitev nanj ne razteza.
V tej fazi postopka, ko sodišče z izpodbijanim sklepom šele odloča o prodaji nepremičnine, ki se nahaja v Republiki Hrvaški, mora uporabiti procesne določbe ZFPPIPP, materialnopravne posledice pogodbe o prodaji te nepremičnine (če bo prodana), pa se bodo presojale po hrvaškem pravu.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0071717
OZ člen 131, 179.
poseg v osebnostne pravice - pravica do zasebnosti - protipravnost - nepremoženjska škoda – duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice
Za odškodninsko odgovornost zadošča, da je škodno ravnanje na splošno nedopustno. Dovolj je, da povzročitelj škode krši splošno sprejeta pravila obnašanja, običaje ali moralna načela.
Ko gre za konkurenco več vzrokov, je treba ugotoviti, koliko je posamezen vzrok prispeval k nastanku in obsegu škode.
Tožnica ni upravičena do odškodnine brez upoštevanja koristi, ki jo predstavljajo (še neprodana) plovila. Okoliščine, ki so podlaga za zmanjšanje odškodnine po tretjem oziroma četrtem odstavku 243. člena OZ pa mora zatrjevati in dokazovati pogodbena stranka, ki sicer (po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti) odškodninsko odgovarja (odgovorna oseba, proti kateri druga pogodbena stranka uveljavlja odškodninski zahtevek).
Toženca sta že v ugovoru tožnici odrekala priznanje odškodnine brez upoštevanja koristi od prevzetih plovil, oziroma ji očitala, da je opustila ukrepe, ki bi lahko zmanjšali škodo. Zmotno je zato pritožničino stališče, da je treba njene trditve, ki jih je ponudila v pripravljalnih vlogah po že vloženem ugovoru, na katere toženca nista odgovorila, šteti za priznane.
Tožena stranka v pritožbi zoper sklep navaja razloge, zaradi katerih meni, da je upravičena do oprostitve plačila sodne takse. Vendar bi morala te razloge uveljavljati v pritožbi zoper sklep z dne 7. 3. 2013, za odločitev o pritožbi zoper izpodbijani sklep pa niso pravno relevantni.
retroaktivna uporaba zakona - ničnost pogodbe - prekluzija - informativni dokaz
Neutemeljena je tudi pritožbeno uveljavljana ničnost pogodbe, ker naj bi imela protikonkurenčne učinke. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila pogodba sklenjena v času, ko je za področje omejevanja konkurence veljal Zakon o omejitvah trga in prometa blaga in storitev, ki imajo pomen za državo (Uradni list SFRJ 28/75, 54/86 in 71/90), ki je veljal do 24. 4. 1993. Zakon o varstvu konkurence, na katerega se sklicuje tožena stranka, v tem primeru ni uporaben, saj bi to pomenilo retroaktivno uporabo, kar je prepovedano (člen 155 Ustave Republike Slovenije).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063571
ZPP člen 8, 285. ZGO-1 člen 82, 82/3.
trditveno in dokazno breme – materialnopravno vodstvo – gradbeni dnevnik – podlaga za plačilo opravljenih del – konkretizacija tožbenih navedb – primeren dokaz – informativni dokaz – dokazna ocena
Glede na konkretizirane navedbe tožeče stranke pritožbeno sodišče zato ne sledi oceni sodišča prve stopnje, da bi šlo v primeru ugoditve spornemu dokaznemu predlogu za informativni dokaz.
Gradbeni dnevnik služi lažjemu dokazovanju, katera dela so bila dejansko izvedena, vendar pa tudi v primeru, da tega ni oziroma da ga stranka ne predloži, še ne pomeni, da naročnik ni dolžan plačati dejansko izvršenega dela. Dolžnost plačila namreč obstaja, če je dokazano, da so bila ta izvršena. Gradbeni dnevnik torej predstavlja dokazno sredstvo, ki ima pomembno dokazno funkcijo o nastanku okoliščin glede dejstev, ki se vanjo vpisujejo, vendar pa mu to ne daje pravne narave samostojnega pravnega temelja za plačilo izvedenih del.
sklep o načinu vročanja sodnih pisanj – imenovanje skupnega pooblaščenca za prejem pisanj – pritožba zoper sklep procesnega vodstva – napačen pravni pouk – pravica do pritožbe
Sklep, ki ureja način vročanja sodnih pisanj, ima pravno naravo sklepa procesnega vodstva. Pritožbe zoper izpodbijani sklep procesnega vodstva niso dovoljene, ne glede na to, da je prvostopno sodišče v napačnem pravnem pouku navedlo, da so dovoljene. Sodišče ne more strankam podeliti pravice do pritožbe, ki je zakon ne dovoljuje.
ugovor zoper odpust obveznosti – izostanek mesečnih poročil o iskanju zaposlitve – rok za izdajo mesečnih poročil o iskanju zaposlitve
Dolžnica je o iskanju zaposlitve poročala tako, da je za mesec november upraviteljico obvestila 14. 12. 2012, 11. 1. 2013 za mesec december 2012, naslednje obvestilo je bilo poslano 7. 3. 2013, zadnje pa 19. 4. 2013 za mesec marec. Višje sodišče ugotavlja, da se je postopek odpusta obveznosti začel 24. 10. 2012, upraviteljica je ugovor zoper odpust obveznosti vložila 13. 8. 2013, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dolžnica upraviteljice ni redno, mesečno obveščala o iskanju zaposlitve in torej ni izpolnjevala dodatnih obveznosti, ki jih je imela v času preizkusne dobe.
Rok iz citirane določbe 401. člena ZFPPIPP je zakonski rok in ni podaljšljiv.
Takšna pravica do oblikovanja in izražanja mnenja pri varovanju lastninske pravice pa predstavlja pravico do svobode izražanja (39. člen Ustave RS), ki v danem primeru ne posega nedopustno (protipravno) v čast in dobro ime (osebnostno pravico) tožnika kot človekovo pravico po določbi 34. člena Ustave RS.
ZFPPIPP člen 401, 401/1, 402, 402/2, 402/3, 403, 403/1.
odpust obveznosti dolžniku - namen odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti – kršitev dolžnikovih dolžnosti
Odpust obveznosti dolžniku upnikom krati pravico do poplačila terjatev, kar je sicer zakonsko dopustno, vendar pa je odpust obveznosti dopusten le v primeru, ko dolžnik izpolnjuje svoje obveznosti, ne pa tudi v primeru, ko jih očitno krši.
Zgolj okoliščina, da transakcijski računi dolžnika niso blokirani, sama po sebi ne zadošča za ugotovitev, ali je tožena stranka likvidna in ali bo sposobna poravnavati svoje obveznosti v bodočnosti, pač pa je za ugotovitev verjetnosti tega dejstva potrebno analizirati celotno finančno premoženjsko stanje toženca in ga projicirati v prihodnost, v čas predvidene izvršbe. Tudi ugotovitev prvostopnega sodišča, da je tožena stranka še solventna oziroma, da ni insolventna, takšne projekcije ne omogoča.
SPZ člen 40. ZIZ člen 3, 257, 257/2. ZPP člen 8, 212.
načelo sorazmernosti – obseg zavarovanja – trditveno in dokazno breme – neprimerno sredstvo zavarovanja – predhodna odredba – sprememba lastništva na nepremičnini
Iz vpogleda v zemljiško knjigo izhaja, da toženka v času odločanja o utemeljenosti predhodne odredbe oziroma v času vpisa predznambe zastavne pravice na tej podlagi ni bila več navedena kot zemljiškoknjižna lastnica pri nepremičnini, pač pa je bila kot lastnik z učinkom z dne 30.10.2012 pri njej res vpisana družba S., d. o. o. Predhodna odredba je zato iz razloga neprimernega sredstva zavarovanja na nepremičnini neutemeljena.
povračilo stroškov upravnika – aktivna legitimacija upravnika – navedbe o vsebini pogodbe - iura novit curia
Upravnik večstanovanjske stavbe ima po SZ položaj zastopnika, zato na tej podlagi ne more kot stranka – torej v lastnem imenu – izterjati obratovalnih stroškov in stroškov posameznega stanovanja. Aktivno legitimacijo lahko pridobi na podlagi pogodbe, s katero etažni lastniki nanj prenesejo svoja materialnopravna upravičenja, ali na podlagi posebnega naročila, če so bili stroški plačani iz njihovih namensko zbranih sredstev. Kadar takega prenosa ni, je upravnik aktivno legitimiran le, če je stroške založil iz lastnih sredstev.
V zvezi z avtonomnim pravom kot dejansko podlago, ne velja načelo »iura novit curia«, da bi si ga bilo sodišče dolžno preskrbeti po uradni dolžnosti, ampak sta ji ga dolžni podati pravdni stranki v okviru svojih navedb, da bi ga sodišče vzelo v obravnavo.
pogodba o delu - „ključ v roke“ - dodatna dela - vrednost del
Kljub temu, da dela niso bila opravljena v skladu s specifikacijo, samo zato še niso brez vrednosti, izvedenec je njihovo vrednost (po pridobitvi dodatne dokumentacije) ocenil na znesek, ki ga nihče ni pravočasno izpodbijal.
ZPP člen 286, 286a, 286a/2, 286b, 286b/1. ZFPPIPP člen 34, 136, 136/1, 151, 151/1.
možnost izjave v postopku - poziv na dopolnitev navedb pred prvim narokom - pravočasnost trditev - prekluzija - pravočasno grajanje procesnih kršitev - redni posli med postopkom prisilne poravnave
Čeprav 1. odstavek 286. člena ZPP nalaga pravdni stranki, da mora navedbe in dokazne predloge podati najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, pa to ne pomeni pravice stranke, da kaj takega stori šele tedaj. To določilo določa le skrajni rok za dopolnitve, vendar le za primer, ko sodišče ne uporabi drugih ukrepov, ki jih omogočata 286. in 286.a člen ZPP in ki so usmerjeni v skrajšanje postopka in koncentracijo glavne obravnave.
Sestanki v zvezi s pridobivanjem poslov in konzultacije z odvetnikom v zvezi s tem ter zastopanje insolventnega dolžnika v postopkih, v katerih ta uveljavlja svoje pravice oziroma se brani pred zahtevki, lahko predstavljajo le redne posle v zvezi z opravljanjem dejavnosti.