ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 233, 233/1.
bolniški stalež - nezmožnost za delo
Sodni izvedenec je ocenil, da bi bila tožnica v posledici poškodbe nohtnega nastavka mezinca desne roke, ki je vodila tudi v kronični regionalni bolečinski sindrom, glede na ugotovljeno zdravstveno stanje, upravičena do bolniškega staleža, če bi opravljala težko fizično delo z zahtevnim dvigovanjem ali prenašanjem bremen, vsiljenim tempom in ritmom dela, in če bi bil pri delu zahtevan fin prijem. Ker pa tožnica ni bila razporejena na takšna dela, temveč na lažja administrativna dela, podaljšanje bolniškega staleža ni utemeljeno. Zato tožničin tožbeni zahtevek, da je bila tožnica v vtoževanem obdobju začasno nezmožna za delo, ni utemeljen.
Zakon o ratifikaciji Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22. ZPIZ-1 člen 94, 66, 66/1, 66/1-2, 68.
invalidnost - invalidnost III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - invalidnost I. kategorije
Inštitut denarnega nadomestila iz invalidskega zavarovanja je mišljen kot kratkoročna pravica, saj je zakonska težnja invalida s preostalo delovno zmožnostjo čimprej ponovno vključiti v aktivno zaposlitev. Ker mora biti taka oseba ves čas na voljo zavodu in prisotna na domačem trgu delovne sile, je sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško iz tega razloga izključil transfer omenjenih nadomestil v drugo državo pogodbenico.
Določba 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o seštevanju zavarovalnih dob, dopolnjenih na ozemlju Republike Slovenije in Republike Hrvaške, se ne nanaša na pridobitev pravice do denarnega nadomestila iz invalidskega zavarovanja. Sporazum ne daje pravne podlage, da se v primeru ugotovljene preostale delovne zmožnosti pri pridobitvi denarnega nadomestila iz invalidskega zavarovanja seštevajo zavarovalna obdobja, kar pomeni, da v tožnikovem primeru v pokojninsko dobo za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja na podlagi III. kategorije invalidnosti ni možno upoštevati dobe, dopolnjene v Republiki Hrvaški, temveč le dopolnjeno pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji.
Tožnik ob nastanku III. kategorije invalidnosti ni bil vključen v obvezno zavarovanje, zato bi moral skladno z drugo alinejo prvega odstavka 66. člena ZPIZ-1 izpolnjevati pogoje zavarovalne oziroma pokojninske dobe, določene s tem zakonom, za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Do dneva nastanka invalidnosti je tožnik dopolnil 49 let starosti, kar pomeni, da bi moral skladno z drugo alinejo 68. člena ZPIZ-1 dopolniti najmanj 9 let in 8 mesecev pokojninske dobe v Republiki Sloveniji, medtem ko slovenska pokojninska doba v obravnavanem primeru znaša 6 let, 4 mesece in 2 dni. Navedeno pomeni, da ni podana zahtevana gostota zavarovanja v Republiki Sloveniji, zato ni bilo pogojev za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost.
Glede na to, da je bila anonimna prijava podprta s fotografijami, ovaditeljica pa je, kot so ugotovili policisti, solastnica stanovanjske hiše na naslovu K. 1, ki ima pravico do vstopa v hišo in pravico do uporabe vseh prostorov v hiši, torej tudi prostora, kjer je fotografirala prostor za gojenje prepovedane droge, zbrani dokazi nedvoumno izpolnjujejo obstoj utemeljenih razlogov za sum kot pogoja za odreditev hišne preiskave. Obtoženec se s samovoljno menjavo ključavnic, s čimer je skušal bivši partnerici onemogočiti izvrševanje zakonite posesti stanovanjske hiše, ne more uspešno sklicevati na kršeno pravico do zasebnosti.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 92, 92/4, 109, 109/1, 109/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - prevzem delavcev
Tožena stranka je pravilno in iz utemeljenih poslovnih razlogov odpovedala tožniku pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu avtomehanika. Dejstvo, da se je dohodek servisne dejavnosti pri toženi stranki zviševal, samo po sebi še ne utemeljuje presoje, da v konkretnem primeru poslovni razlog za odpoved tožnikove pogodbe o zaposlitvi ni obstajal. Sodišče ni pristojno ocenjevati poslovnih odločitev delodajalca, ki je povsem samostojen pri organiziranju delovnega procesa. Z vidika obstoja utemeljenega poslovnega razloga presoja le, če je takšen razlog dejansko in ne zgolj navidezno izkazan, oziroma da ne gre za rešitve na strani delodajalca, ki pomenijo kršitev prepovedi diskriminacije, kot je to predpisano v določbi 6. člena ZDR. Tako se lahko delodajalec odloči, da po odhodu presežnega delavca razdeli delo med ostale zaposlene. To pa pomeni, da je v konkretnem primeru preostala tožnikova opravila v servisni delavnici lahko prevzel drug delavec. Zato izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ni nezakonita.
Pri presoji, ali gre za prenos dela dejavnosti in prevzem delavcev skladno z določbo 73. člena ZDR, je pomembno, da je tožnik delal na isti lokaciji brez prekinitve. V tej zvezi je kupoprodajna pogodba, sklenjena med delodajalcema o nakupu nepremičnine, zavezovala, da mora tožena stranka sprejeti vse pogoje iz objave prodaje nepremičnine, med ostalim tudi to, da mora s prevzetimi delavci skleniti delovno razmerje za nedoločen čas. To je tožena stranka tudi uresničila, saj je dejansko s tožnikom, poleg njega pa tudi z drugim delavcem, sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Zato so v konkretnem primeru pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja tožnika, ki jih je imel dogovorjene pri pravnem predniku, prešle na toženo stranko, vključno s pravico do odpravnine, skladno z določbo 3. odstavka 109. člena ZDR, in minimalnim odpovednim rokom, skladno z določbo 4. odstavka 92. člena ZDR.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - veriženje pogodb - razlogi o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb postopka
Pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki sta jih sklenili pravdni stranki, niso bile sklenjene v nasprotju s členom 53/2 ZDR, ki prepoveduje veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas, saj niso bile sklenjene za isto delo v neprekinjenem času trajanja več kot dveh let.
starostna pokojnina - datum - priznanje pravice do starostne pokojnine - vložitev zahteve - pridobitev pravice
Skladno s 1. odstavkom 156. člena ZPIZ-1 zavarovanec pridobi pravice iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravic. Tudi če so pogoji izpolnjeni, to še ne pomeni, da se bo pokojnina od izpolnitve pogojev dalje tudi izplačevala. Osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, se skladno z 2. odstavkom 157. člena ZPIZ-1 pokojnina lahko izplačuje le od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj. Posledica izpolnitve vseh v 156. členu ZPIZ-1 navedenih pogojev ni samodejna pridobitev pravic iz obveznega zavarovanja, temveč je ta pogojena s predhodno vloženo zahtevo za pridobitev pravic. Odločitev, kdaj bo zahtevo vložil, pa je prepuščena upravičencu.
Res je, da po ustaljeni sodni praksi velja za terjatev upravnika za povračilo stroškov, ki jih je poravnal namesto etažnega lastnika zastaralni rok iz 6. točke I. odst. 355. čl. OZ, vendar pa gre v tem primeru za drugačno situacijo. Upravnik je te stroške neuspešno izterjeval od stanovalca, ker ni vedel, da je bila lastnica že toženka. Zato je pravna podlaga zahtevka v 197. čl. OZ, za takšno terjatev pa velja splošni zastaralni rok iz 346. čl. OZ.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0074720
ZIZ člen 62, 260, 264. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 131, 131/1, 132. ZZK-1 člen 7.
ustavitev postopka zavarovanja – predhodna odredba - pogojna zastavna pravica – razvezni pogoj – vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek
Po začetku stečajnega postopka proti dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi. Z začetkom stečajnega postopka postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe zaradi izterjave terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnil in da se je izpolnil razvezni pogoj.
ZP-1 člen 2, 2/2, 42, 42/1, 154, 154/1, 154/1-2, 156. ZP-1H člen 30, 30/11. ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-2.
zastaranje pregona - milejši zakon - procesna predpostavka za začetek postopka - hitri ali redni sodni postopek
Prekrškovni organ mora začeti postopek o prekršku (hitri ali redni sodni postopek), ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi in storilec s kršitvijo ni bil seznanjen, v roku 30 dni od dneva storitve le-tega.
Pri določbah procesnega prava je ključen trenutek opravljanja procesnega dejanja, zato se uporabijo tiste določbe, ki veljajo v času obravnavanja prekrška, zaradi česar zanje pravilo milejšega zakona iz drugega odstavka 2. člena ZP-1 ne velja.
ZPrCP člen 43, 43/5, 105, 105/5, 105/5-4. ZST-1 člen 11, 11/2.
dokazna ocena - dejansko stanje - delna oprostitev plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo vse okoliščine, ki so zakonski znaki prekrškov, tako obdolženec s pritožbenimi navedbami očitno podaja svoje videnje dogodka, ki se ne ujema z ugotovljenim dejanskim stanjem prekrškov.
Višje sodišče obdolženca delno oprosti plačila sodne takse, če bi bila s plačilom celotnega zneska občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.
invalidnost I. kategorije - III. kategorije - invalidska pokojnina
Izvedenski organ je ugotovil, da delovno mesto rudarja, glede na obremenitve in škodljivosti, zahteva dobro zmogljivost srčno-žilnega sistema, dihal, gibal in čutil in menil, da je tožnik zmožen opravljati enostavna, lahka, nenormirana dela, delo brez dolgotrajne hoje ali stoje, delo v ugodnih klimatskih in mikroklimatskih pogojih v polnem delovnem času, torej da je pri njemu podana preostala delovna zmožnost. Pri tožniku je tako zaradi posledic bolezni podana invalidnost III. kategorije.
vročanje - prijava začasnega prebivališča - naslov za vročanje - smiselna uporaba ZUP
Storilec je prijavil začasno prebivališče pred datumom izdaje poziva za nastop uklonilnega zapora, zato je sodišče napačno štelo, da mu je bil poziv vročen s fikcijo vročitve na naslovu stalnega prebivališča.
ZJU člen 6, 17, 147, 147/1, 147/2, 149, 149/1, 150, 150/1. ZSPJS člen 28.
javni uslužbenci - premestitev - dodatek za dvojezičnost
Tožena stranka je dokazala obstoj delovnih potreb (spremenjena sistemizacija dela) za premestitev tožnice na delovno mesto inšpektor za okolje v naziv inšpektor II, pri katerem znanje jezika narodne skupnosti ni pogoj za opravljanje dela.
Tožnica je bila s sklepom pravilno premeščena na ustrezno delovno mesto, za katero izpolnjuje predpisane pogoje in ga je sposobna opravljati, to je na na enako delovno mesto kot prej (inšpektor za okolje), s to razliko, da gre za delovno mesto, za katero se ne zahteva znanje madžarskega jezika. Ker tožnica s premestitvijo ni soglašala in ni želela podpisati aneksa k pogodbi o zaposlitvi, ji je tožena stranka, v skladu s prvim odstavkom 150. člena ZJU, pravilno izdala sklep o premestitvi.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZVZD člen 5, 6. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 11, 50. ZPP člen 355.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Do poškodbe tožnika je prišlo pri zapiranju protipožarnih vrat, ki so tožniku delno priprla roko in mu odščipnila četrti prst leve roke. Tožnik je trdil, da se vrata niso zapirala v skladu s 50. členom Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, in da se pri pravilni nastavitvi zapiranja vrat s standardnim zapiralom se vrata ne bi smela zapirati s takšno silo, da jih tožnik z močjo svojega telesa ne bi mogel zadržati, kot se je to zgodilo v konkretnem primeru. Tožnik je tudi zatrjeval, da je podana krivdna odgovornost tožene stranke, ker mehanizem za zapiranje vrat ni bil pravilno nastavljen, saj so vrata služila namenu protipožarnih vrat. Glede na določbo 11. člena Pravilnika, ki nalaga delodajalcu, da izhode iz delovnih in pomožnih prostorov izvede tako, da delavcem in drugim ogroženim osebam omogoča, da se čimprej umaknejo z ogroženih področij na varno, je nastavitev vrat, ki je omogočila, da so lahko delavci vstopali le posamično in še to pod pogojem, da so predhodno odprli vrata za 118 stopinj, ter so nato imeli 7,5 sekunde časa za vstop, vsekakor v nasprotju s Pravilnikom. Tožnik je torej zatrjeval krivdno odgovornost tožene stranke, ki pa je sodišče prve stopnje v tem delu ni preizkušalo, zato je (vsaj) preuranjeno zavrnilo tožbeni zahtevek.
Po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če je bilo odločeno o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno.
ZPND člen 3, 3/5, 4, 4/2, 21. ZNP člen 35, 35/1, 35/5.
nasilje v družini – ekonomsko nasilje – psihično nasilje – prepustitev stanovanja v skupni rabi – prekluzivni rok – trditvena podlaga – stroški postopka
Nasprotni udeleženec ne plačuje sprotnih stanovanjskih stroškov, kar bi ob ustrezni trditveni podlagi lahko predstavljalo ekonomsko nasilje, če bi predlagateljica navedla konkretne podatke, ki bi glede na obseg finančnih obveznosti nasprotnega udeleženca in finančne zmožnosti predlagateljice lahko predstavljali neupravičeno omejevanje upravljanja predlagateljice s skupnim premoženjem.
Pravico do povračila stroškov nepravdnega postopka ima udeleženec le, kadar zakon določa, da trpi stroške eden od udeležencev ali nekateri od udeležencev. Takšne določbe ZPND nima, zato je treba uporabiti splošno določbo prvega odstavka 35. člena ZNP, ki določa, da v nepravdnem postopku vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – padec na ledu – deljena odgovornost – soprispevek - višina odškodnine
Tožnik, ki je bil v času padca obut v obutev z gumijastim podplatom, je namenil premalo pozornosti poledici. Zaradi splošnih življenjskih razmer, ki so vladale v okolici, bi lahko predvidel, da so tla spolzka. Njegov soprispevek k nastali škodi je 20%.
podjemna pogodba - avtonomija pogodbenih strank – načelo dispozitivnosti – dodatna dela – ustni dogovor o dodatnih delih – pooblaščenec
Čeprav pisno dodatna dela, ki jih je tožnica opravila, niso bila dogovorjena in odobrena, pa tožena stranka neupravičeno odklanja njihovo plačilo, saj so bila očitno dogovorjena ustno.
Zakonska obveznost preživljanja mladoletnih otrok ima prednost pred težavnostjo zaposlitve, ki naj bi toženca fizično izčrpavala. Najmanj dohodek iz samovoljno opuščene zaposlitve, ki ga je toženec prejemal v višini 700,00 EUR, je tako lahko izhodišče za določitev njegove pridobitne zmožnosti.
društvo - razveljavitev sklepov skupščine – sklic skupščine – članstvo v društvu
Jedro spora je vprašanje, ali so bile tožniku kot bivšemu članu tožene stranke kršene pravice člana društva zaradi prenehanja vseh funkcij in odvzema vseh pooblastil v organih tožene stranke.