pogodba o delu - „ključ v roke“ - dodatna dela - vrednost del
Kljub temu, da dela niso bila opravljena v skladu s specifikacijo, samo zato še niso brez vrednosti, izvedenec je njihovo vrednost (po pridobitvi dodatne dokumentacije) ocenil na znesek, ki ga nihče ni pravočasno izpodbijal.
ZPP člen 286, 286a, 286a/2, 286b, 286b/1. ZFPPIPP člen 34, 136, 136/1, 151, 151/1.
možnost izjave v postopku - poziv na dopolnitev navedb pred prvim narokom - pravočasnost trditev - prekluzija - pravočasno grajanje procesnih kršitev - redni posli med postopkom prisilne poravnave
Čeprav 1. odstavek 286. člena ZPP nalaga pravdni stranki, da mora navedbe in dokazne predloge podati najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, pa to ne pomeni pravice stranke, da kaj takega stori šele tedaj. To določilo določa le skrajni rok za dopolnitve, vendar le za primer, ko sodišče ne uporabi drugih ukrepov, ki jih omogočata 286. in 286.a člen ZPP in ki so usmerjeni v skrajšanje postopka in koncentracijo glavne obravnave.
Sestanki v zvezi s pridobivanjem poslov in konzultacije z odvetnikom v zvezi s tem ter zastopanje insolventnega dolžnika v postopkih, v katerih ta uveljavlja svoje pravice oziroma se brani pred zahtevki, lahko predstavljajo le redne posle v zvezi z opravljanjem dejavnosti.
ZFPPIPP člen 354, 354/1, 355, 355/3, 355/3-8, 357, 357/1.
stroški stečajnega postopka – sklep o soglasju k stroškom stečajnega postopka - vnaprejšnje soglasje - kontrola izplačevanja stroškov
Praviloma sicer sodišče s sklepom o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka dejansko izda soglasje za že nastale stroške stečajnega postopka, vendar pa iz te določbe ZFPPIPP ni mogoče kategorično izključiti, da v posameznem, posebej upravičenem primeru, sodišče takega soglasja ne bi izdalo vnaprej.
odpoved pogodbe o upravljanju - predmet pogodbe o upravljanju - soseska - stanovanjska stavba – ugotavljanje statusa stavbe - vpis v register upravnikov stavb - upravljanje skupnih delov stavbe
Lastniki etažnih enot večstanovanjske stavbe, ki so pogodbo o upravljanju sklepali skupaj z etažnimi lastniki drugih stavb v soseski, lahko pogodbo o upravljanju svoje stavbe upravniku odpovedo, ker je predmet upravljanja stavba in ne soseska. Pri opredeljevanju, ali je določena gradbena enota stavba, je sodišče vezano na podatke katastra stavb. Ker je kataster stavb uradna evidenca stavb, z ogledom ali izpovedbami strank in prič drugačnega stanja, kot ga ta evidenca izkazuje, sodišče ne more ugotoviti in je na te podatke vezano.
predhodna odredba – pomanjkljive navedbe o verjetno podani nevarnosti – protipogodbeno ravnanje – kršitev pogodbe
Z navedbami, ki jih je podala tožeča stranka, nevarnosti, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, sploh ni mogoče izkazati, zato bi bilo odveč dokazovanje oziroma izkazovanje verjetnosti nevarnosti z zaslišanjem predlagane priče.
Protipogodbeno ravnanje je vedno nepošteno, vedno pa obstaja tudi riziko neizpolnitve pogodbe. To pa še ne zadostuje za izdajo sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo, temveč mora biti podana konkretizirana nevarnost, oziroma neko objektivno stanje, ki izkazuje, da terjatve ne bo mogoče uveljaviti ali bo precej otežena, ali neko konrekretno ravnanje dolžnika, ki je usmerjeno proti uveljavitvi terjatv.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021661
KZ člen 205. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-7. ----------------------- Op.št.(1): Sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 34/2010 z dne 1.7.2010 in I Ips 24952/2011 z dne 12.9.2013.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - sprememba opisa kaznivega dejanja iz obtožbe - začetek teka zastaranja pregona - pravilnost vročitve sodbe
Sodišče sme spremeniti opis kaznivega dejanja iz obtožbe v bistvenih delih, če je to v obdolženčevo korist, pri tem pa ne sme dejanja, ki je predmet obtožbe, spremeniti v drugo kaznivo dejanje. Sicer pa lahko bistveno kršitev iz 7. točke prvega odstavka 371. člena ZKP v pritožbenem postopku uveljavlja le tožilec, saj gre za kršitev, ki je obdolžencu v korist.
Obdolženec s svojim ravnanjem ni izpolnil zakonske obveznosti izplačevanja plač zaposlenim, gre torej za kaznivo dejanje trajanja, kjer je obdolženec kot delodajalec opustil svoje dolžno ravnanje. Storil je eno kaznivo dejanje, ki je trajalo ves čas, ko bi svojo obveznost moral izpolniti, pri čemer je imel vso obdobje enak subjektivni odnos do svoje zakonske dolžnosti, ki se kot posledica izraža v ponavljajočih se opustitvah izplačila plač. Za kaznivo dejanje trajanja pa začne teči zastaranje zadnji dan obdobja, ki je pod obtožbo, v konkretnem primeru je to zadnji dan izplačila plač, torej dan, ko je obdolženec svojo dolžnost, da jih izplača, opustil.
Trditveno breme za dejstvo, da pogodba do začetka prisilne poravnave nad toženo stranko še ni bila obojestransko izpolnjena, je na tisti stranki, ki si od zatrjevanja tega dejstva lahko obeta kakšno pravno korist.
Terjatev ne nastane in ne zapade na podlagi računa, pač pa na podlagi materialnopravnega razmerja, iz katerega izvira.
prijava terjatve - večkratna prijava iste terjatve - ne bis in idem - pravnomočnost
Po vsebini je druga vloga upnika ponovna prijava že prijavljene terjatve, ne pa njena dopolnitev. Glede na navedeno se pokaže kot pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je drugo prijavo iste terjatve zavrglo, upoštevajoč načelo ne bis in idem.
podjemna pogodba - grajanje napak - ponovno grajanje napak - pravočasnost - pregled in prevzem dela - očitne napake - dokazno breme
Ko podjemnik odpravlja napake, mora naročnik pregledati izvršeno delo in ponovno reklamirati morebitne napake, sicer tega kasneje ne more več uveljavljati.
SPZ člen 40. ZIZ člen 3, 257, 257/2. ZPP člen 8, 212.
načelo sorazmernosti – obseg zavarovanja – trditveno in dokazno breme – neprimerno sredstvo zavarovanja – predhodna odredba – sprememba lastništva na nepremičnini
Iz vpogleda v zemljiško knjigo izhaja, da toženka v času odločanja o utemeljenosti predhodne odredbe oziroma v času vpisa predznambe zastavne pravice na tej podlagi ni bila več navedena kot zemljiškoknjižna lastnica pri nepremičnini, pač pa je bila kot lastnik z učinkom z dne 30.10.2012 pri njej res vpisana družba S., d. o. o. Predhodna odredba je zato iz razloga neprimernega sredstva zavarovanja na nepremičnini neutemeljena.
Toženka je svojo obveznost po določbi 26.3 izpolnila s tem, ko je stroje ponudila tožnici v odkup. Ker tožnica ustrezne ponudbe toženke ni sprejela niti ni podala nobenih utemeljenih razlogov, zakaj na ponudbo ni pristala, ji iz tega naslova zaenkrat ni mogoče priznati verjetnosti obstoja zahtevka.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – trditveno breme – predložitev izjave o premoženjskem stanju
Tožnica je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju sicer zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa 3. odstavek 12. člena ZST-1, zato je sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati k dopolnitvi predloga, vendar pa ni zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v 4. odstavku 11. člena ZST-1, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje (delne) oprostitve, odloga oziroma obročnega plačila sodne takse. Trditev o svojem tako premoženjskem kot finančnem in likvidnostnem stanju namreč tožnica v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni postavila, saj je le pavšalno navedla, da iz izjave o premoženjskem stanju izhaja njeno slabo finančno stanje.
Takšna pravica do oblikovanja in izražanja mnenja pri varovanju lastninske pravice pa predstavlja pravico do svobode izražanja (39. člen Ustave RS), ki v danem primeru ne posega nedopustno (protipravno) v čast in dobro ime (osebnostno pravico) tožnika kot človekovo pravico po določbi 34. člena Ustave RS.
Zgolj okoliščina, da transakcijski računi dolžnika niso blokirani, sama po sebi ne zadošča za ugotovitev, ali je tožena stranka likvidna in ali bo sposobna poravnavati svoje obveznosti v bodočnosti, pač pa je za ugotovitev verjetnosti tega dejstva potrebno analizirati celotno finančno premoženjsko stanje toženca in ga projicirati v prihodnost, v čas predvidene izvršbe. Tudi ugotovitev prvostopnega sodišča, da je tožena stranka še solventna oziroma, da ni insolventna, takšne projekcije ne omogoča.
povračilo stroškov upravnika – aktivna legitimacija upravnika – navedbe o vsebini pogodbe - iura novit curia
Upravnik večstanovanjske stavbe ima po SZ položaj zastopnika, zato na tej podlagi ne more kot stranka – torej v lastnem imenu – izterjati obratovalnih stroškov in stroškov posameznega stanovanja. Aktivno legitimacijo lahko pridobi na podlagi pogodbe, s katero etažni lastniki nanj prenesejo svoja materialnopravna upravičenja, ali na podlagi posebnega naročila, če so bili stroški plačani iz njihovih namensko zbranih sredstev. Kadar takega prenosa ni, je upravnik aktivno legitimiran le, če je stroške založil iz lastnih sredstev.
V zvezi z avtonomnim pravom kot dejansko podlago, ne velja načelo »iura novit curia«, da bi si ga bilo sodišče dolžno preskrbeti po uradni dolžnosti, ampak sta ji ga dolžni podati pravdni stranki v okviru svojih navedb, da bi ga sodišče vzelo v obravnavo.
sklep o načinu vročanja sodnih pisanj – imenovanje skupnega pooblaščenca za prejem pisanj – pritožba zoper sklep procesnega vodstva – napačen pravni pouk – pravica do pritožbe
Sklep, ki ureja način vročanja sodnih pisanj, ima pravno naravo sklepa procesnega vodstva. Pritožbe zoper izpodbijani sklep procesnega vodstva niso dovoljene, ne glede na to, da je prvostopno sodišče v napačnem pravnem pouku navedlo, da so dovoljene. Sodišče ne more strankam podeliti pravice do pritožbe, ki je zakon ne dovoljuje.
Če tožnik umakne tožbo, ker tožbeni zahtevek izpolni samo ena od solidarno zavezanih strank, druga pa se zahtevku upira, ni mogoče šteti, da ima izpolnitev po solidarnem zavezancu enak učinek, kot da bi stranka sama izpolnila zahtevek, ki mu ugovarja.