podjemna pogodba - grajanje napak - ponovno grajanje napak - pravočasnost - pregled in prevzem dela - očitne napake - dokazno breme
Ko podjemnik odpravlja napake, mora naročnik pregledati izvršeno delo in ponovno reklamirati morebitne napake, sicer tega kasneje ne more več uveljavljati.
predhodna odredba – pomanjkljive navedbe o verjetno podani nevarnosti – protipogodbeno ravnanje – kršitev pogodbe
Z navedbami, ki jih je podala tožeča stranka, nevarnosti, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, sploh ni mogoče izkazati, zato bi bilo odveč dokazovanje oziroma izkazovanje verjetnosti nevarnosti z zaslišanjem predlagane priče.
Protipogodbeno ravnanje je vedno nepošteno, vedno pa obstaja tudi riziko neizpolnitve pogodbe. To pa še ne zadostuje za izdajo sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo, temveč mora biti podana konkretizirana nevarnost, oziroma neko objektivno stanje, ki izkazuje, da terjatve ne bo mogoče uveljaviti ali bo precej otežena, ali neko konrekretno ravnanje dolžnika, ki je usmerjeno proti uveljavitvi terjatv.
ugovor zoper odpust obveznosti – izostanek mesečnih poročil o iskanju zaposlitve – rok za izdajo mesečnih poročil o iskanju zaposlitve
Dolžnica je o iskanju zaposlitve poročala tako, da je za mesec november upraviteljico obvestila 14. 12. 2012, 11. 1. 2013 za mesec december 2012, naslednje obvestilo je bilo poslano 7. 3. 2013, zadnje pa 19. 4. 2013 za mesec marec. Višje sodišče ugotavlja, da se je postopek odpusta obveznosti začel 24. 10. 2012, upraviteljica je ugovor zoper odpust obveznosti vložila 13. 8. 2013, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dolžnica upraviteljice ni redno, mesečno obveščala o iskanju zaposlitve in torej ni izpolnjevala dodatnih obveznosti, ki jih je imela v času preizkusne dobe.
Rok iz citirane določbe 401. člena ZFPPIPP je zakonski rok in ni podaljšljiv.
prijava terjatve - večkratna prijava iste terjatve - ne bis in idem - pravnomočnost
Po vsebini je druga vloga upnika ponovna prijava že prijavljene terjatve, ne pa njena dopolnitev. Glede na navedeno se pokaže kot pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je drugo prijavo iste terjatve zavrglo, upoštevajoč načelo ne bis in idem.
odpoved pogodbe o upravljanju - predmet pogodbe o upravljanju - soseska - stanovanjska stavba – ugotavljanje statusa stavbe - vpis v register upravnikov stavb - upravljanje skupnih delov stavbe
Lastniki etažnih enot večstanovanjske stavbe, ki so pogodbo o upravljanju sklepali skupaj z etažnimi lastniki drugih stavb v soseski, lahko pogodbo o upravljanju svoje stavbe upravniku odpovedo, ker je predmet upravljanja stavba in ne soseska. Pri opredeljevanju, ali je določena gradbena enota stavba, je sodišče vezano na podatke katastra stavb. Ker je kataster stavb uradna evidenca stavb, z ogledom ali izpovedbami strank in prič drugačnega stanja, kot ga ta evidenca izkazuje, sodišče ne more ugotoviti in je na te podatke vezano.
SPZ člen 40. ZIZ člen 3, 257, 257/2. ZPP člen 8, 212.
načelo sorazmernosti – obseg zavarovanja – trditveno in dokazno breme – neprimerno sredstvo zavarovanja – predhodna odredba – sprememba lastništva na nepremičnini
Iz vpogleda v zemljiško knjigo izhaja, da toženka v času odločanja o utemeljenosti predhodne odredbe oziroma v času vpisa predznambe zastavne pravice na tej podlagi ni bila več navedena kot zemljiškoknjižna lastnica pri nepremičnini, pač pa je bila kot lastnik z učinkom z dne 30.10.2012 pri njej res vpisana družba S., d. o. o. Predhodna odredba je zato iz razloga neprimernega sredstva zavarovanja na nepremičnini neutemeljena.
Tožena stranka v pritožbi zoper sklep navaja razloge, zaradi katerih meni, da je upravičena do oprostitve plačila sodne takse. Vendar bi morala te razloge uveljavljati v pritožbi zoper sklep z dne 7. 3. 2013, za odločitev o pritožbi zoper izpodbijani sklep pa niso pravno relevantni.
pogodba o delu - „ključ v roke“ - dodatna dela - vrednost del
Kljub temu, da dela niso bila opravljena v skladu s specifikacijo, samo zato še niso brez vrednosti, izvedenec je njihovo vrednost (po pridobitvi dodatne dokumentacije) ocenil na znesek, ki ga nihče ni pravočasno izpodbijal.
povračilo stroškov upravnika – aktivna legitimacija upravnika – navedbe o vsebini pogodbe - iura novit curia
Upravnik večstanovanjske stavbe ima po SZ položaj zastopnika, zato na tej podlagi ne more kot stranka – torej v lastnem imenu – izterjati obratovalnih stroškov in stroškov posameznega stanovanja. Aktivno legitimacijo lahko pridobi na podlagi pogodbe, s katero etažni lastniki nanj prenesejo svoja materialnopravna upravičenja, ali na podlagi posebnega naročila, če so bili stroški plačani iz njihovih namensko zbranih sredstev. Kadar takega prenosa ni, je upravnik aktivno legitimiran le, če je stroške založil iz lastnih sredstev.
V zvezi z avtonomnim pravom kot dejansko podlago, ne velja načelo »iura novit curia«, da bi si ga bilo sodišče dolžno preskrbeti po uradni dolžnosti, ampak sta ji ga dolžni podati pravdni stranki v okviru svojih navedb, da bi ga sodišče vzelo v obravnavo.
Ob odsotnosti pravnega interesa, da v pravdi uspe stranka, na strani katere je želel vstopiti pritožnik kot intervenient, stranska intervencija ni dopustna.
posledice izostanka iz naroka – drugi narok – domneva umika tožbe
Tožba se šteje za umaknjeno in se postopek ustavi le, če nobena stranka ne pride na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo. V obravnavani zadevi razpisani narok ni bil prvi narok za glavno obravnavo, zato bi sodišče prve stopnje lahko izdalo kvečjemu sodbo glede na stanje spisa, v kolikor bi seveda presodilo, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno in so izpolnjeni drugi pogoji.
ZFPPIPP člen 354, 354/1, 355, 355/3, 355/3-8, 357, 357/1.
stroški stečajnega postopka – sklep o soglasju k stroškom stečajnega postopka - vnaprejšnje soglasje - kontrola izplačevanja stroškov
Praviloma sicer sodišče s sklepom o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka dejansko izda soglasje za že nastale stroške stečajnega postopka, vendar pa iz te določbe ZFPPIPP ni mogoče kategorično izključiti, da v posameznem, posebej upravičenem primeru, sodišče takega soglasja ne bi izdalo vnaprej.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063658
OZ člen 15, 29, 29/1, 126. ZPP člen 7, 239, 285.
sklenitev pogodbe – ustna pogodba – pogodba v korist tretjega – dokazno breme – materialno procesno vodstvo – razpravno načelo – postavljanje vprašanj pričam
Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah, pri čemer velja, da ne sme biti izraženo nesoglasje o njenih nebistvenih sestavinah. Glede obstoja in vsebine (ustne) pogodbe nosi dokazno breme tožnica.
Materialno procesno vodstvo prepoveduje sodišču aktivnosti v smislu prejudiciranja spora. Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno tožnici namigniti, da bo odločilo, da ustni dogovor v vsebini, kot jo zatrjuje tožnica, ni bil sklenjen.
Tudi stranke in preko strank pooblaščenci imajo pravico postavljanja vprašanj pričam, kar pomeni, da se dejansko stanje razčiščuje tako s strani strank kot sodišča, torej v skladu z omiljenim razpravnim načelom.
ZPP člen 286, 286a, 286a/2, 286b, 286b/1. ZFPPIPP člen 34, 136, 136/1, 151, 151/1.
možnost izjave v postopku - poziv na dopolnitev navedb pred prvim narokom - pravočasnost trditev - prekluzija - pravočasno grajanje procesnih kršitev - redni posli med postopkom prisilne poravnave
Čeprav 1. odstavek 286. člena ZPP nalaga pravdni stranki, da mora navedbe in dokazne predloge podati najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, pa to ne pomeni pravice stranke, da kaj takega stori šele tedaj. To določilo določa le skrajni rok za dopolnitve, vendar le za primer, ko sodišče ne uporabi drugih ukrepov, ki jih omogočata 286. in 286.a člen ZPP in ki so usmerjeni v skrajšanje postopka in koncentracijo glavne obravnave.
Sestanki v zvezi s pridobivanjem poslov in konzultacije z odvetnikom v zvezi s tem ter zastopanje insolventnega dolžnika v postopkih, v katerih ta uveljavlja svoje pravice oziroma se brani pred zahtevki, lahko predstavljajo le redne posle v zvezi z opravljanjem dejavnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožena stranka je tožniku (voznik avtobusa) redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, po določbi 3. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR. Očitala mu je, da je izpustil oz. ni odpeljal dveh linij avtobusa. Glede na to, da navodila za delo pri toženi stranki niso bila jasna in nedvoumna, je tožnik lahko upravičeno štel, da gre za pavzo in mu zato ni mogoče očitati, da je storil hujšo kršitev pogodbe ali druge obveznosti iz delovnega razmerja naklepno ali zaradi hude malomarnosti. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.