Toženka je svojo obveznost po določbi 26.3 izpolnila s tem, ko je stroje ponudila tožnici v odkup. Ker tožnica ustrezne ponudbe toženke ni sprejela niti ni podala nobenih utemeljenih razlogov, zakaj na ponudbo ni pristala, ji iz tega naslova zaenkrat ni mogoče priznati verjetnosti obstoja zahtevka.
ugovor zoper odpust obveznosti – izostanek mesečnih poročil o iskanju zaposlitve – rok za izdajo mesečnih poročil o iskanju zaposlitve
Dolžnica je o iskanju zaposlitve poročala tako, da je za mesec november upraviteljico obvestila 14. 12. 2012, 11. 1. 2013 za mesec december 2012, naslednje obvestilo je bilo poslano 7. 3. 2013, zadnje pa 19. 4. 2013 za mesec marec. Višje sodišče ugotavlja, da se je postopek odpusta obveznosti začel 24. 10. 2012, upraviteljica je ugovor zoper odpust obveznosti vložila 13. 8. 2013, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dolžnica upraviteljice ni redno, mesečno obveščala o iskanju zaposlitve in torej ni izpolnjevala dodatnih obveznosti, ki jih je imela v času preizkusne dobe.
Rok iz citirane določbe 401. člena ZFPPIPP je zakonski rok in ni podaljšljiv.
Zgolj okoliščina, da transakcijski računi dolžnika niso blokirani, sama po sebi ne zadošča za ugotovitev, ali je tožena stranka likvidna in ali bo sposobna poravnavati svoje obveznosti v bodočnosti, pač pa je za ugotovitev verjetnosti tega dejstva potrebno analizirati celotno finančno premoženjsko stanje toženca in ga projicirati v prihodnost, v čas predvidene izvršbe. Tudi ugotovitev prvostopnega sodišča, da je tožena stranka še solventna oziroma, da ni insolventna, takšne projekcije ne omogoča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021661
KZ člen 205. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-7. ----------------------- Op.št.(1): Sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 34/2010 z dne 1.7.2010 in I Ips 24952/2011 z dne 12.9.2013.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - sprememba opisa kaznivega dejanja iz obtožbe - začetek teka zastaranja pregona - pravilnost vročitve sodbe
Sodišče sme spremeniti opis kaznivega dejanja iz obtožbe v bistvenih delih, če je to v obdolženčevo korist, pri tem pa ne sme dejanja, ki je predmet obtožbe, spremeniti v drugo kaznivo dejanje. Sicer pa lahko bistveno kršitev iz 7. točke prvega odstavka 371. člena ZKP v pritožbenem postopku uveljavlja le tožilec, saj gre za kršitev, ki je obdolžencu v korist.
Obdolženec s svojim ravnanjem ni izpolnil zakonske obveznosti izplačevanja plač zaposlenim, gre torej za kaznivo dejanje trajanja, kjer je obdolženec kot delodajalec opustil svoje dolžno ravnanje. Storil je eno kaznivo dejanje, ki je trajalo ves čas, ko bi svojo obveznost moral izpolniti, pri čemer je imel vso obdobje enak subjektivni odnos do svoje zakonske dolžnosti, ki se kot posledica izraža v ponavljajočih se opustitvah izplačila plač. Za kaznivo dejanje trajanja pa začne teči zastaranje zadnji dan obdobja, ki je pod obtožbo, v konkretnem primeru je to zadnji dan izplačila plač, torej dan, ko je obdolženec svojo dolžnost, da jih izplača, opustil.
Trditveno breme za dejstvo, da pogodba do začetka prisilne poravnave nad toženo stranko še ni bila obojestransko izpolnjena, je na tisti stranki, ki si od zatrjevanja tega dejstva lahko obeta kakšno pravno korist.
Terjatev ne nastane in ne zapade na podlagi računa, pač pa na podlagi materialnopravnega razmerja, iz katerega izvira.
ZPP člen 286, 286a, 286a/2, 286b, 286b/1. ZFPPIPP člen 34, 136, 136/1, 151, 151/1.
možnost izjave v postopku - poziv na dopolnitev navedb pred prvim narokom - pravočasnost trditev - prekluzija - pravočasno grajanje procesnih kršitev - redni posli med postopkom prisilne poravnave
Čeprav 1. odstavek 286. člena ZPP nalaga pravdni stranki, da mora navedbe in dokazne predloge podati najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, pa to ne pomeni pravice stranke, da kaj takega stori šele tedaj. To določilo določa le skrajni rok za dopolnitve, vendar le za primer, ko sodišče ne uporabi drugih ukrepov, ki jih omogočata 286. in 286.a člen ZPP in ki so usmerjeni v skrajšanje postopka in koncentracijo glavne obravnave.
Sestanki v zvezi s pridobivanjem poslov in konzultacije z odvetnikom v zvezi s tem ter zastopanje insolventnega dolžnika v postopkih, v katerih ta uveljavlja svoje pravice oziroma se brani pred zahtevki, lahko predstavljajo le redne posle v zvezi z opravljanjem dejavnosti.
Ob odsotnosti pravnega interesa, da v pravdi uspe stranka, na strani katere je želel vstopiti pritožnik kot intervenient, stranska intervencija ni dopustna.
posledice izostanka iz naroka – drugi narok – domneva umika tožbe
Tožba se šteje za umaknjeno in se postopek ustavi le, če nobena stranka ne pride na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo. V obravnavani zadevi razpisani narok ni bil prvi narok za glavno obravnavo, zato bi sodišče prve stopnje lahko izdalo kvečjemu sodbo glede na stanje spisa, v kolikor bi seveda presodilo, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno in so izpolnjeni drugi pogoji.
SPZ člen 40. ZIZ člen 3, 257, 257/2. ZPP člen 8, 212.
načelo sorazmernosti – obseg zavarovanja – trditveno in dokazno breme – neprimerno sredstvo zavarovanja – predhodna odredba – sprememba lastništva na nepremičnini
Iz vpogleda v zemljiško knjigo izhaja, da toženka v času odločanja o utemeljenosti predhodne odredbe oziroma v času vpisa predznambe zastavne pravice na tej podlagi ni bila več navedena kot zemljiškoknjižna lastnica pri nepremičnini, pač pa je bila kot lastnik z učinkom z dne 30.10.2012 pri njej res vpisana družba S., d. o. o. Predhodna odredba je zato iz razloga neprimernega sredstva zavarovanja na nepremičnini neutemeljena.
ZFPPIPP člen 354, 354/1, 355, 355/3, 355/3-8, 357, 357/1.
stroški stečajnega postopka – sklep o soglasju k stroškom stečajnega postopka - vnaprejšnje soglasje - kontrola izplačevanja stroškov
Praviloma sicer sodišče s sklepom o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka dejansko izda soglasje za že nastale stroške stečajnega postopka, vendar pa iz te določbe ZFPPIPP ni mogoče kategorično izključiti, da v posameznem, posebej upravičenem primeru, sodišče takega soglasja ne bi izdalo vnaprej.
predhodna odredba – pomanjkljive navedbe o verjetno podani nevarnosti – protipogodbeno ravnanje – kršitev pogodbe
Z navedbami, ki jih je podala tožeča stranka, nevarnosti, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, sploh ni mogoče izkazati, zato bi bilo odveč dokazovanje oziroma izkazovanje verjetnosti nevarnosti z zaslišanjem predlagane priče.
Protipogodbeno ravnanje je vedno nepošteno, vedno pa obstaja tudi riziko neizpolnitve pogodbe. To pa še ne zadostuje za izdajo sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo, temveč mora biti podana konkretizirana nevarnost, oziroma neko objektivno stanje, ki izkazuje, da terjatve ne bo mogoče uveljaviti ali bo precej otežena, ali neko konrekretno ravnanje dolžnika, ki je usmerjeno proti uveljavitvi terjatv.
prijava terjatve - večkratna prijava iste terjatve - ne bis in idem - pravnomočnost
Po vsebini je druga vloga upnika ponovna prijava že prijavljene terjatve, ne pa njena dopolnitev. Glede na navedeno se pokaže kot pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je drugo prijavo iste terjatve zavrglo, upoštevajoč načelo ne bis in idem.
retroaktivna uporaba zakona - ničnost pogodbe - prekluzija - informativni dokaz
Neutemeljena je tudi pritožbeno uveljavljana ničnost pogodbe, ker naj bi imela protikonkurenčne učinke. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila pogodba sklenjena v času, ko je za področje omejevanja konkurence veljal Zakon o omejitvah trga in prometa blaga in storitev, ki imajo pomen za državo (Uradni list SFRJ 28/75, 54/86 in 71/90), ki je veljal do 24. 4. 1993. Zakon o varstvu konkurence, na katerega se sklicuje tožena stranka, v tem primeru ni uporaben, saj bi to pomenilo retroaktivno uporabo, kar je prepovedano (člen 155 Ustave Republike Slovenije).
Takšna pravica do oblikovanja in izražanja mnenja pri varovanju lastninske pravice pa predstavlja pravico do svobode izražanja (39. člen Ustave RS), ki v danem primeru ne posega nedopustno (protipravno) v čast in dobro ime (osebnostno pravico) tožnika kot človekovo pravico po določbi 34. člena Ustave RS.
spor majhne vrednosti - upravnik– razpravno načelo – sklepčnost – aktivna legitimacija - odgovornost prodajalca stanovanj
Res je, da tožeča stranka v nobeni svoji vlogi ni izrecno zapisala, da tožbo vlaga kot upravnik večstanovanjske stavbe na naslovu L. 17, vendar je na to dejstvo mogoče nedvomno sklepati iz njenih trditev. Sodišče prve stopnje je pravilno prepoznalo kot zadostno trditveno podlago glede legitimacije tožeče stranke njeno navedbo, da je pridobila od etažnih lastnikov pooblastilo za vložitev tožbe zoper toženo stranko.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožena stranka je tožniku (voznik avtobusa) redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, po določbi 3. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR. Očitala mu je, da je izpustil oz. ni odpeljal dveh linij avtobusa. Glede na to, da navodila za delo pri toženi stranki niso bila jasna in nedvoumna, je tožnik lahko upravičeno štel, da gre za pavzo in mu zato ni mogoče očitati, da je storil hujšo kršitev pogodbe ali druge obveznosti iz delovnega razmerja naklepno ali zaradi hude malomarnosti. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.