ZFPPIPP člen 354, 354/1, 355, 355/3, 355/3-8, 357, 357/1.
stroški stečajnega postopka – sklep o soglasju k stroškom stečajnega postopka - vnaprejšnje soglasje - kontrola izplačevanja stroškov
Praviloma sicer sodišče s sklepom o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka dejansko izda soglasje za že nastale stroške stečajnega postopka, vendar pa iz te določbe ZFPPIPP ni mogoče kategorično izključiti, da v posameznem, posebej upravičenem primeru, sodišče takega soglasja ne bi izdalo vnaprej.
podjemna pogodba - grajanje napak - ponovno grajanje napak - pravočasnost - pregled in prevzem dela - očitne napake - dokazno breme
Ko podjemnik odpravlja napake, mora naročnik pregledati izvršeno delo in ponovno reklamirati morebitne napake, sicer tega kasneje ne more več uveljavljati.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – trditveno breme – predložitev izjave o premoženjskem stanju
Tožnica je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju sicer zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa 3. odstavek 12. člena ZST-1, zato je sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati k dopolnitvi predloga, vendar pa ni zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v 4. odstavku 11. člena ZST-1, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje (delne) oprostitve, odloga oziroma obročnega plačila sodne takse. Trditev o svojem tako premoženjskem kot finančnem in likvidnostnem stanju namreč tožnica v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni postavila, saj je le pavšalno navedla, da iz izjave o premoženjskem stanju izhaja njeno slabo finančno stanje.
pogodba o delu - „ključ v roke“ - dodatna dela - vrednost del
Kljub temu, da dela niso bila opravljena v skladu s specifikacijo, samo zato še niso brez vrednosti, izvedenec je njihovo vrednost (po pridobitvi dodatne dokumentacije) ocenil na znesek, ki ga nihče ni pravočasno izpodbijal.
sklep o načinu vročanja sodnih pisanj – imenovanje skupnega pooblaščenca za prejem pisanj – pritožba zoper sklep procesnega vodstva – napačen pravni pouk – pravica do pritožbe
Sklep, ki ureja način vročanja sodnih pisanj, ima pravno naravo sklepa procesnega vodstva. Pritožbe zoper izpodbijani sklep procesnega vodstva niso dovoljene, ne glede na to, da je prvostopno sodišče v napačnem pravnem pouku navedlo, da so dovoljene. Sodišče ne more strankam podeliti pravice do pritožbe, ki je zakon ne dovoljuje.
povračilo stroškov upravnika – aktivna legitimacija upravnika – navedbe o vsebini pogodbe - iura novit curia
Upravnik večstanovanjske stavbe ima po SZ položaj zastopnika, zato na tej podlagi ne more kot stranka – torej v lastnem imenu – izterjati obratovalnih stroškov in stroškov posameznega stanovanja. Aktivno legitimacijo lahko pridobi na podlagi pogodbe, s katero etažni lastniki nanj prenesejo svoja materialnopravna upravičenja, ali na podlagi posebnega naročila, če so bili stroški plačani iz njihovih namensko zbranih sredstev. Kadar takega prenosa ni, je upravnik aktivno legitimiran le, če je stroške založil iz lastnih sredstev.
V zvezi z avtonomnim pravom kot dejansko podlago, ne velja načelo »iura novit curia«, da bi si ga bilo sodišče dolžno preskrbeti po uradni dolžnosti, ampak sta ji ga dolžni podati pravdni stranki v okviru svojih navedb, da bi ga sodišče vzelo v obravnavo.
Ob odsotnosti pravnega interesa, da v pravdi uspe stranka, na strani katere je želel vstopiti pritožnik kot intervenient, stranska intervencija ni dopustna.
Toženka je svojo obveznost po določbi 26.3 izpolnila s tem, ko je stroje ponudila tožnici v odkup. Ker tožnica ustrezne ponudbe toženke ni sprejela niti ni podala nobenih utemeljenih razlogov, zakaj na ponudbo ni pristala, ji iz tega naslova zaenkrat ni mogoče priznati verjetnosti obstoja zahtevka.
spor majhne vrednosti - upravnik– razpravno načelo – sklepčnost – aktivna legitimacija - odgovornost prodajalca stanovanj
Res je, da tožeča stranka v nobeni svoji vlogi ni izrecno zapisala, da tožbo vlaga kot upravnik večstanovanjske stavbe na naslovu L. 17, vendar je na to dejstvo mogoče nedvomno sklepati iz njenih trditev. Sodišče prve stopnje je pravilno prepoznalo kot zadostno trditveno podlago glede legitimacije tožeče stranke njeno navedbo, da je pridobila od etažnih lastnikov pooblastilo za vložitev tožbe zoper toženo stranko.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063571
ZPP člen 8, 285. ZGO-1 člen 82, 82/3.
trditveno in dokazno breme – materialnopravno vodstvo – gradbeni dnevnik – podlaga za plačilo opravljenih del – konkretizacija tožbenih navedb – primeren dokaz – informativni dokaz – dokazna ocena
Glede na konkretizirane navedbe tožeče stranke pritožbeno sodišče zato ne sledi oceni sodišča prve stopnje, da bi šlo v primeru ugoditve spornemu dokaznemu predlogu za informativni dokaz.
Gradbeni dnevnik služi lažjemu dokazovanju, katera dela so bila dejansko izvedena, vendar pa tudi v primeru, da tega ni oziroma da ga stranka ne predloži, še ne pomeni, da naročnik ni dolžan plačati dejansko izvršenega dela. Dolžnost plačila namreč obstaja, če je dokazano, da so bila ta izvršena. Gradbeni dnevnik torej predstavlja dokazno sredstvo, ki ima pomembno dokazno funkcijo o nastanku okoliščin glede dejstev, ki se vanjo vpisujejo, vendar pa mu to ne daje pravne narave samostojnega pravnega temelja za plačilo izvedenih del.
prijava terjatve - večkratna prijava iste terjatve - ne bis in idem - pravnomočnost
Po vsebini je druga vloga upnika ponovna prijava že prijavljene terjatve, ne pa njena dopolnitev. Glede na navedeno se pokaže kot pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je drugo prijavo iste terjatve zavrglo, upoštevajoč načelo ne bis in idem.
retroaktivna uporaba zakona - ničnost pogodbe - prekluzija - informativni dokaz
Neutemeljena je tudi pritožbeno uveljavljana ničnost pogodbe, ker naj bi imela protikonkurenčne učinke. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila pogodba sklenjena v času, ko je za področje omejevanja konkurence veljal Zakon o omejitvah trga in prometa blaga in storitev, ki imajo pomen za državo (Uradni list SFRJ 28/75, 54/86 in 71/90), ki je veljal do 24. 4. 1993. Zakon o varstvu konkurence, na katerega se sklicuje tožena stranka, v tem primeru ni uporaben, saj bi to pomenilo retroaktivno uporabo, kar je prepovedano (člen 155 Ustave Republike Slovenije).
predhodna odredba – pomanjkljive navedbe o verjetno podani nevarnosti – protipogodbeno ravnanje – kršitev pogodbe
Z navedbami, ki jih je podala tožeča stranka, nevarnosti, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, sploh ni mogoče izkazati, zato bi bilo odveč dokazovanje oziroma izkazovanje verjetnosti nevarnosti z zaslišanjem predlagane priče.
Protipogodbeno ravnanje je vedno nepošteno, vedno pa obstaja tudi riziko neizpolnitve pogodbe. To pa še ne zadostuje za izdajo sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo, temveč mora biti podana konkretizirana nevarnost, oziroma neko objektivno stanje, ki izkazuje, da terjatve ne bo mogoče uveljaviti ali bo precej otežena, ali neko konrekretno ravnanje dolžnika, ki je usmerjeno proti uveljavitvi terjatv.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063658
OZ člen 15, 29, 29/1, 126. ZPP člen 7, 239, 285.
sklenitev pogodbe – ustna pogodba – pogodba v korist tretjega – dokazno breme – materialno procesno vodstvo – razpravno načelo – postavljanje vprašanj pričam
Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah, pri čemer velja, da ne sme biti izraženo nesoglasje o njenih nebistvenih sestavinah. Glede obstoja in vsebine (ustne) pogodbe nosi dokazno breme tožnica.
Materialno procesno vodstvo prepoveduje sodišču aktivnosti v smislu prejudiciranja spora. Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno tožnici namigniti, da bo odločilo, da ustni dogovor v vsebini, kot jo zatrjuje tožnica, ni bil sklenjen.
Tudi stranke in preko strank pooblaščenci imajo pravico postavljanja vprašanj pričam, kar pomeni, da se dejansko stanje razčiščuje tako s strani strank kot sodišča, torej v skladu z omiljenim razpravnim načelom.
ZFPPIPP člen 401, 401/1, 402, 402/2, 402/3, 403, 403/1.
odpust obveznosti dolžniku - namen odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti – kršitev dolžnikovih dolžnosti
Odpust obveznosti dolžniku upnikom krati pravico do poplačila terjatev, kar je sicer zakonsko dopustno, vendar pa je odpust obveznosti dopusten le v primeru, ko dolžnik izpolnjuje svoje obveznosti, ne pa tudi v primeru, ko jih očitno krši.
Zgolj okoliščina, da transakcijski računi dolžnika niso blokirani, sama po sebi ne zadošča za ugotovitev, ali je tožena stranka likvidna in ali bo sposobna poravnavati svoje obveznosti v bodočnosti, pač pa je za ugotovitev verjetnosti tega dejstva potrebno analizirati celotno finančno premoženjsko stanje toženca in ga projicirati v prihodnost, v čas predvidene izvršbe. Tudi ugotovitev prvostopnega sodišča, da je tožena stranka še solventna oziroma, da ni insolventna, takšne projekcije ne omogoča.
Tožena stranka v pritožbi zoper sklep navaja razloge, zaradi katerih meni, da je upravičena do oprostitve plačila sodne takse. Vendar bi morala te razloge uveljavljati v pritožbi zoper sklep z dne 7. 3. 2013, za odločitev o pritožbi zoper izpodbijani sklep pa niso pravno relevantni.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožena stranka je tožniku (voznik avtobusa) redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, po določbi 3. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR. Očitala mu je, da je izpustil oz. ni odpeljal dveh linij avtobusa. Glede na to, da navodila za delo pri toženi stranki niso bila jasna in nedvoumna, je tožnik lahko upravičeno štel, da gre za pavzo in mu zato ni mogoče očitati, da je storil hujšo kršitev pogodbe ali druge obveznosti iz delovnega razmerja naklepno ali zaradi hude malomarnosti. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.