OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069701
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 457.
neskladje med listinami – priznanje dejstev – sporna dejstva – dokazno breme – neskladje med izrekom in obrazložitvijo sodbe – višina terjatve
Med izrekom in obrazložitvijo sodbe je podano neskladje, zaradi česar sodbe ni mogoče preizkusiti in ni mogoče ugotoviti, kateri znesek je pravi. Od višine terjatve tožeče stranke pa je odvisna tudi višina v pobot uveljavljane terjatve, zato preizkus izpodbijane sodbe ni mogoč tudi v drugem odstavku izreka sodbe (o obstoju pobotne terjatve).
Iz trditev in dokazov tožeče stranke izhaja, da jo je tožena stranka z elektronskim sporočilom z dne 16. 9. 2013 obvestila, da se je odločila za prekinitev pogajanj in ji nepremičnine v K. ne bo prodala. Z navedenim sporočilom tožeča stranka ni izkazala konkretizirane nevarnosti, da bo tožena stranka nepremičnino prodala tretji osebi.
NEPRAVDNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0071730
SPZ člen 67. SZ-1 člen 25, 29.
soglasje solastnikov za vpetje strešne konstrukcije – soglasje za poseg v sosednjo nepremičnino – nadomestitev soglasja nasprotnih udeležencev s strani sodišča – postopek za izdajo gradbenega dovoljenja
Predlagatelj kot lastnik parcele od solastnikov sosednjega objekta skuša pridobiti soglasje za poseg v njihovo nepremičnino. Takšnega soglasja ti niso dolžni podati, niti ga ne more nadomestiti sodišče v postopku.
Od družbenikov gospodarske družbe se pričakuje, da skrbijo za poslovanje družbe in nadzirajo njeno vodenje. Tega pa dolžnik evidentno ni opravljal in na poslovanje družbe ni vplival zgolj po lastni odločitvi, ki je temeljila na prepričanju, da drugi družbenik in direktor družbe, ki jima je dolžnik očitno neomejeno zaupal, skrbita za pravilno in zakonito delovanje. Dolžnikovo prepričanje, da ni imel možnosti vplivati na upravljanje družbe in njeno poslovanje, je tako zmotno. Dolžnik je možnosti vplivanja na poslovanje družbe in njeno upravljanje imel, le zanimal se ni za poslovanje družbe.
Po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če je bilo odločeno o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno.
ZPND člen 3, 3/5, 4, 4/2, 21. ZNP člen 35, 35/1, 35/5.
nasilje v družini – ekonomsko nasilje – psihično nasilje – prepustitev stanovanja v skupni rabi – prekluzivni rok – trditvena podlaga – stroški postopka
Nasprotni udeleženec ne plačuje sprotnih stanovanjskih stroškov, kar bi ob ustrezni trditveni podlagi lahko predstavljalo ekonomsko nasilje, če bi predlagateljica navedla konkretne podatke, ki bi glede na obseg finančnih obveznosti nasprotnega udeleženca in finančne zmožnosti predlagateljice lahko predstavljali neupravičeno omejevanje upravljanja predlagateljice s skupnim premoženjem.
Pravico do povračila stroškov nepravdnega postopka ima udeleženec le, kadar zakon določa, da trpi stroške eden od udeležencev ali nekateri od udeležencev. Takšne določbe ZPND nima, zato je treba uporabiti splošno določbo prvega odstavka 35. člena ZNP, ki določa, da v nepravdnem postopku vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZVZD člen 5, 6. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 11, 50. ZPP člen 355.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Do poškodbe tožnika je prišlo pri zapiranju protipožarnih vrat, ki so tožniku delno priprla roko in mu odščipnila četrti prst leve roke. Tožnik je trdil, da se vrata niso zapirala v skladu s 50. členom Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, in da se pri pravilni nastavitvi zapiranja vrat s standardnim zapiralom se vrata ne bi smela zapirati s takšno silo, da jih tožnik z močjo svojega telesa ne bi mogel zadržati, kot se je to zgodilo v konkretnem primeru. Tožnik je tudi zatrjeval, da je podana krivdna odgovornost tožene stranke, ker mehanizem za zapiranje vrat ni bil pravilno nastavljen, saj so vrata služila namenu protipožarnih vrat. Glede na določbo 11. člena Pravilnika, ki nalaga delodajalcu, da izhode iz delovnih in pomožnih prostorov izvede tako, da delavcem in drugim ogroženim osebam omogoča, da se čimprej umaknejo z ogroženih področij na varno, je nastavitev vrat, ki je omogočila, da so lahko delavci vstopali le posamično in še to pod pogojem, da so predhodno odprli vrata za 118 stopinj, ter so nato imeli 7,5 sekunde časa za vstop, vsekakor v nasprotju s Pravilnikom. Tožnik je torej zatrjeval krivdno odgovornost tožene stranke, ki pa je sodišče prve stopnje v tem delu ni preizkušalo, zato je (vsaj) preuranjeno zavrnilo tožbeni zahtevek.
Tožnik je upravičen tudi do plačila nagrade za sestavo prodajne pogodbe. Odvetnik se namreč v skladu z mandatno pogodbo prizadeva, da delo opravi, ni pa odgovoren za končni uspeh (sklenitveno fazo) pogodbe.
renta – premoženjska škoda – izgubljeni dohodek – delo na črno – davščine
Uveljavitev ZPDZC ne predstavlja okoliščine, ki bi zahtevala odmik od načelnega pravnega mnenja, po katerem se tudi izguba zaslužka od dela na črno šteje za pravno priznano škodo.
povrnitev pravdnih stroškov - zavrženje tožbe - uspeh v pravdi - potrebni stroški - sosporniki - stroški za nesmotrna procesna dejanja sodišča
Stroške za morebiti nesmotrna procesna dejanja sodišča mora kriti tista stranka, ki glede na izid pravde nosi stroškovno breme.
Po prvem odstavku 161. člena ZPP sosporniki krijejo stroške po enakih delih, če niso solidarno zavezani. To pravilo učinkuje, ne da bi sodišče v izreku odločbe stroške posebej porazdelilo med posamezne sospornike.
Tožnik mora, če je sodišče njegovo tožbo zavrglo ali njegov tožbeni zahtevek zavrnilo, poravnati stroške vsakega sospornika, ki nastopa na pasivni strani, razen kadar imajo skupnega pooblaščenca.
Zakonska pravila o oprostitvi stroškov ne posegajo v pravni položaj nasprotne stranke, ker oprostitev stroškov učinkuje le glede lastnih stroškov. Če pa oproščena stranka pravdo izgubi, mora v vsakem primeru nasprotniku povrniti njegove pravdne stroške.
ZPP člen 212, 287, 287/1, 324, 324/4, 496, 496/1, 496/5. ZIZ člen 62/2.
postopek za izdajo plačilnega naloga – obrazložitev sodbe – informativni dokaz
Skladno z 2. odstavkom 62. člena ZIZ po razveljavitvi izvršilnega sklepa v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, sodišče nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, torej po postopku za izdajo plačilnega naloga. Zato ni dvoma, da je v predmetnem gospodarskem sporu prvostopenjsko sodišče imelo podlago za izdajo sodbe brez podrobnejše obrazložitve v 1. odstavku 496. člena ZPP.
Informativnih dokazov, ki bi dopolnjevali nepopolne in zato nepreizkusljive navedbe o neizvedbi del, procesno pravo ne dopušča.
Za posel, ki presega okvir poslov rednega opravljanja, je potrebno soglasje vseh solastnikov. Posledično ni odločilno, ali sta tožnika v času izvajanja del imela veljavno oblastveno dovoljenje ali ne, pač pa ali sta imela za opravljene posege potrebno soglasje solastnikov.
zaznamba sklepa o izvršbi - izvršba na delež družbe - vpis zastavne pravice na poslovnem deležu družbenika
Izvršilno sodišče pošlje sklep o izvršbi registrskemu sodišču zaradi zaznambe sklepa v sodnem registru takoj po izdaji le-tega. Vročitev sklepa o izvršbi družbi in družbeniku ni pogoj za zaznambo sklepa v sodnem registru.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – zavrženje predloga – prekinitev postopka - odločitev Ustavnega sodišča - nadaljevanje prekinjenega postopka - predlog v roku iz plačilnega naloga za plačilo sodne takse
Tožena stranka je podala predlog v roku iz plačilnega naloga za plačilo sodne takse, kar pomeni, da odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju prepoznega predloga ni pravilna.
društvo - razveljavitev sklepov skupščine – sklic skupščine – članstvo v društvu
Jedro spora je vprašanje, ali so bile tožniku kot bivšemu članu tožene stranke kršene pravice člana društva zaradi prenehanja vseh funkcij in odvzema vseh pooblastil v organih tožene stranke.
Objava prostega delovnega mesta in obvestilo bivšemu delavcu o prostem delovnem mestu ne moreta vplivati na pravico delavca, da zahteva izplačilo odpravnine, ki gre delavcu zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ta obveznost je zapadla ob prenehanju delovnega razmerja, zato kasnejši dogodki nanjo ne vplivajo. Tožnik je izkazal za verjetno, da terjatev iz naslova odpravnine obstoji, zato je izpolnjen osnovni pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve, kakor je določen v 1. odstavku 270. čl. ZDR.
Tožnik je utemeljeno predlagal, da sodišče izda začasno odredbo, s katero se toženi stranki prepoveduje odsvojitev oziroma obremenitev ali kakšen koli drug način razpolaganja z premičninami, ki so last tožene stranke. Vendar pa je pri izdaji začasne odredbe treba upoštevati tudi načelo sorazmernosti, kakor je določeno v 3. členu ZIZ. Ta določa, da se izvršba za poplačilo denarne terjatve in zavarovanje take terjatve dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo oziroma zavarovanje. Tožnik z ničemer ni izkazal, da bi bilo za zavarovanje njegove terjatve potrebno prepovedati odsvojitev obeh vozil, s katerimi razpolaga tožena stranka, ampak zadošča, da se prepoved omeji le na eno vozilo.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – zavrnilna zamudna sodba – lahka telesna poškodba – odškodnina za pretrpljene telesne in duševne bolečine
V primeru, da so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe le glede enega od več zahtevkov ali le glede dela tožbenega zahtevka, bo sodišče torej izdalo zamudno sodbo le glede tega (dela) zahtevka, o preostalem delu pa bo lahko odločilo s t.i. nepravo (zavrnilno) zamudno sodbo.
Zakonska obveznost preživljanja mladoletnih otrok ima prednost pred težavnostjo zaposlitve, ki naj bi toženca fizično izčrpavala. Najmanj dohodek iz samovoljno opuščene zaposlitve, ki ga je toženec prejemal v višini 700,00 EUR, je tako lahko izhodišče za določitev njegove pridobitne zmožnosti.