Objava prostega delovnega mesta in obvestilo bivšemu delavcu o prostem delovnem mestu ne moreta vplivati na pravico delavca, da zahteva izplačilo odpravnine, ki gre delavcu zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ta obveznost je zapadla ob prenehanju delovnega razmerja, zato kasnejši dogodki nanjo ne vplivajo. Tožnik je izkazal za verjetno, da terjatev iz naslova odpravnine obstoji, zato je izpolnjen osnovni pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve, kakor je določen v 1. odstavku 270. čl. ZDR.
Tožnik je utemeljeno predlagal, da sodišče izda začasno odredbo, s katero se toženi stranki prepoveduje odsvojitev oziroma obremenitev ali kakšen koli drug način razpolaganja z premičninami, ki so last tožene stranke. Vendar pa je pri izdaji začasne odredbe treba upoštevati tudi načelo sorazmernosti, kakor je določeno v 3. členu ZIZ. Ta določa, da se izvršba za poplačilo denarne terjatve in zavarovanje take terjatve dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo oziroma zavarovanje. Tožnik z ničemer ni izkazal, da bi bilo za zavarovanje njegove terjatve potrebno prepovedati odsvojitev obeh vozil, s katerimi razpolaga tožena stranka, ampak zadošča, da se prepoved omeji le na eno vozilo.
Tožnik je upravičen tudi do plačila nagrade za sestavo prodajne pogodbe. Odvetnik se namreč v skladu z mandatno pogodbo prizadeva, da delo opravi, ni pa odgovoren za končni uspeh (sklenitveno fazo) pogodbe.
zaznamba sklepa o izvršbi - izvršba na delež družbe - vpis zastavne pravice na poslovnem deležu družbenika
Izvršilno sodišče pošlje sklep o izvršbi registrskemu sodišču zaradi zaznambe sklepa v sodnem registru takoj po izdaji le-tega. Vročitev sklepa o izvršbi družbi in družbeniku ni pogoj za zaznambo sklepa v sodnem registru.
NEPRAVDNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0071730
SPZ člen 67. SZ-1 člen 25, 29.
soglasje solastnikov za vpetje strešne konstrukcije – soglasje za poseg v sosednjo nepremičnino – nadomestitev soglasja nasprotnih udeležencev s strani sodišča – postopek za izdajo gradbenega dovoljenja
Predlagatelj kot lastnik parcele od solastnikov sosednjega objekta skuša pridobiti soglasje za poseg v njihovo nepremičnino. Takšnega soglasja ti niso dolžni podati, niti ga ne more nadomestiti sodišče v postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069701
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 457.
neskladje med listinami – priznanje dejstev – sporna dejstva – dokazno breme – neskladje med izrekom in obrazložitvijo sodbe – višina terjatve
Med izrekom in obrazložitvijo sodbe je podano neskladje, zaradi česar sodbe ni mogoče preizkusiti in ni mogoče ugotoviti, kateri znesek je pravi. Od višine terjatve tožeče stranke pa je odvisna tudi višina v pobot uveljavljane terjatve, zato preizkus izpodbijane sodbe ni mogoč tudi v drugem odstavku izreka sodbe (o obstoju pobotne terjatve).
ZD člen 28, 28/3, 136, 136/2, 138, 140, 214, 214/2, 214/2-2. ZPP člen 328, 339, 339/2, 339/2-14. ZDKG člen 14, 15, 15/1.
dedovanje zaščitene kmetije – čista vrednost zapuščine – nujni delež – izplačilo nujnega deleža – rok izplačila nujnega deleža – izjava o odstopu dednega deleža – nepreklicnost izjave
Ugotovitev čiste vrednosti zapuščine ima en sam namen. Služi izračunanju nujnega deleža oziroma glede na določilo 14. člena ZDKG ugotovitvi njegove denarne vrednosti.
določitev preživnine – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca – razporeditev preživninskega bremena – upoštevanje stanovanjskih in drugih stroškov
Sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi pravilno ni upoštevalo le plače v višini 620,00 EUR neto, ki naj bi jo toženec po lastnih zatrjevanjih prejemal kot direktor v svojem podjetju, saj številni indici, ki jih je prvostopenjsko sodišče ustrezno ovrednotilo, kažejo na bistveno višje prihodke, in sicer 2.000,00 EUR neto mesečno.
Sodišče je ugotovilo obseg zapuščine, dejstvo, da so se ostali dediči dedovanju odpovedali, da pa se pritožnik dedovanju po zapustniku ni odpovedal, zato ga je pravilno in zakonito razglasilo za (edinega) dediča do celotne zapuščine
ZD člen 213, 213/4, 213/5. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1.
napotitev na pravdo – nadaljevanje zapuščinske obravnave – izločitev iz zapuščine – skupno premoženje zakoncev – vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje – sprememba identitete nepremičnine
Stranka, ki ne vloži tožbe v roku, določenem v sklepu o napotitvi na pravdo, ni prekludirana za uveljavljanje svojih pravic. Če ne vloži tožbe v roku, zapuščinsko sodišče nadaljuje postopek ne glede na zahtevke, glede katerih jo je napotilo na pravdo, lahko pa stranke v tem primeru še po koncu zapuščinskega postopka sprožijo pravdo.
Od družbenikov gospodarske družbe se pričakuje, da skrbijo za poslovanje družbe in nadzirajo njeno vodenje. Tega pa dolžnik evidentno ni opravljal in na poslovanje družbe ni vplival zgolj po lastni odločitvi, ki je temeljila na prepričanju, da drugi družbenik in direktor družbe, ki jima je dolžnik očitno neomejeno zaupal, skrbita za pravilno in zakonito delovanje. Dolžnikovo prepričanje, da ni imel možnosti vplivati na upravljanje družbe in njeno poslovanje, je tako zmotno. Dolžnik je možnosti vplivanja na poslovanje družbe in njeno upravljanje imel, le zanimal se ni za poslovanje družbe.
Po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če je bilo odločeno o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno.
ZPND člen 3, 3/5, 4, 4/2, 21. ZNP člen 35, 35/1, 35/5.
nasilje v družini – ekonomsko nasilje – psihično nasilje – prepustitev stanovanja v skupni rabi – prekluzivni rok – trditvena podlaga – stroški postopka
Nasprotni udeleženec ne plačuje sprotnih stanovanjskih stroškov, kar bi ob ustrezni trditveni podlagi lahko predstavljalo ekonomsko nasilje, če bi predlagateljica navedla konkretne podatke, ki bi glede na obseg finančnih obveznosti nasprotnega udeleženca in finančne zmožnosti predlagateljice lahko predstavljali neupravičeno omejevanje upravljanja predlagateljice s skupnim premoženjem.
Pravico do povračila stroškov nepravdnega postopka ima udeleženec le, kadar zakon določa, da trpi stroške eden od udeležencev ali nekateri od udeležencev. Takšne določbe ZPND nima, zato je treba uporabiti splošno določbo prvega odstavka 35. člena ZNP, ki določa, da v nepravdnem postopku vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače.
povrnitev pravdnih stroškov - zavrženje tožbe - uspeh v pravdi - potrebni stroški - sosporniki - stroški za nesmotrna procesna dejanja sodišča
Stroške za morebiti nesmotrna procesna dejanja sodišča mora kriti tista stranka, ki glede na izid pravde nosi stroškovno breme.
Po prvem odstavku 161. člena ZPP sosporniki krijejo stroške po enakih delih, če niso solidarno zavezani. To pravilo učinkuje, ne da bi sodišče v izreku odločbe stroške posebej porazdelilo med posamezne sospornike.
Tožnik mora, če je sodišče njegovo tožbo zavrglo ali njegov tožbeni zahtevek zavrnilo, poravnati stroške vsakega sospornika, ki nastopa na pasivni strani, razen kadar imajo skupnega pooblaščenca.
Zakonska pravila o oprostitvi stroškov ne posegajo v pravni položaj nasprotne stranke, ker oprostitev stroškov učinkuje le glede lastnih stroškov. Če pa oproščena stranka pravdo izgubi, mora v vsakem primeru nasprotniku povrniti njegove pravdne stroške.
ZPP člen 212, 287, 287/1, 324, 324/4, 496, 496/1, 496/5. ZIZ člen 62/2.
postopek za izdajo plačilnega naloga – obrazložitev sodbe – informativni dokaz
Skladno z 2. odstavkom 62. člena ZIZ po razveljavitvi izvršilnega sklepa v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, sodišče nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, torej po postopku za izdajo plačilnega naloga. Zato ni dvoma, da je v predmetnem gospodarskem sporu prvostopenjsko sodišče imelo podlago za izdajo sodbe brez podrobnejše obrazložitve v 1. odstavku 496. člena ZPP.
Informativnih dokazov, ki bi dopolnjevali nepopolne in zato nepreizkusljive navedbe o neizvedbi del, procesno pravo ne dopušča.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – padec na ledu – deljena odgovornost – soprispevek - višina odškodnine
Tožnik, ki je bil v času padca obut v obutev z gumijastim podplatom, je namenil premalo pozornosti poledici. Zaradi splošnih življenjskih razmer, ki so vladale v okolici, bi lahko predvidel, da so tla spolzka. Njegov soprispevek k nastali škodi je 20%.
regulacijska začasna odredba – nedenarna terjatev – verjetnost terjatve – nespecificiranost zahtevka – nenadomestljiva škoda – splošno znane razmere v gradbeništvu
Regulacijska začasna odredba je dopustna le v primerih, ko je to edini možen način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena.
Tudi pri obravnavanju predloga za izdajo začasne odredbe je sodišče vezano na strankine trditve in dokaze. Pogoj za uspeh predlagatelja je, da najprej navede konkretna dejstva, ki nudijo podlago konkretnemu predlogu (sklepčnost) ter zanje predlaga ustrezne dokaze. Pritožnik je šele v svoji pritožbi popravil svojo trditveno podlago tako, da je sedaj razvidno, na katere evidenčne liste naj bi se nesporna količina odvoženega materiala nanašala.
upravljanje stečajne mase – najem premoženja stečajnega dolžnika – nujna vzdrževalna dela
Oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem sodi v posle upravljanja stečajne mase, katerega namen je bodisi povečanje stečajne mase ali vsaj preprečitev zmanjšanja le-te. Z izpodbijanim sklepom je sodišče soglašalo z ravnanjem upravitelja, ki rezultira v povečanju stečajne mase, saj se z najemom stečajni dolžnik razbremeni tekočih in nujnih investicijskih vzdrževalnih stroškov, po drugi strani pa doseže tudi povečanje stečajne mase s plačilom najemnine.