odškodninska odgovornost lastnika stanovanja zaradi izliva vode ob dotrajani vodovodni napeljavi – višja sila – naključje – izliv vode – nevarna dejavnost – skrbnost pri vzdrževanju vodovodne napeljave
Običajna raba vodovodnih cevi v stanovanju ne sodi med nevarne dejavnosti. Do predmetnega škodnega dogodka bi dejansko lahko prišlo tudi po naključju. Za naključje gre takrat, ko oseba izpolni svojo dolžnostno ravnanje v tolikšni meri, kot ji to narekujejo objektivne okoliščine in kot ji omogočajo njene individualne lastnosti, pa vseeno nastane prepovedana posledica.
ZIZ člen 23, 23/2, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1.
predhodna odredba – zavarovanje denarne terjatve iz naslova menice – menica kot verodostojna listina – izpodbijanje domneve o obstoju nevarnosti– prepoved zlorabe pravic – ničnost menice
Glede na ugovorne navedbe dolžnika o ničnosti javne dražbe, menice in indosomentov, je očitno, da sodišče v izvršilnem postopku zatrjevanih dejstev v zvezi z ničnostjo in poneverbo menic pred izdajo sklepa o izvršbi ni presojalo, zato je tako presojo potrebno opraviti v postopku zavarovanja s predhodno odredbo.
Zatrjevano nedopustno ravnanje upnika, utemeljeno na indicih, ki jih navaja dolžnik, z večjo stopnjo verjetnosti kaže na to, da je menica, na podlagi katere upnik zahteva izdajo predhodne odredbe, falsificirana, kot da ni.
ZIZ člen 41, 41/2-6, 44, 44/3, 257, 257/1, 258, 258/1-1. ZPP člen 436, 436/3.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – dajatveni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – odločba domačega sodišča – zavarovanje s predhodno odredbo – zanikanje obstoja obligacijskega razmerja z upnikom – domnevna nevarnost
Izvršilno sodišče je v sklepu o izvršbi odločalo tako o terjatvi kot o stroških, pri čemer v tem delu izvršilno sodišče (po uspešnem ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine) sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni razveljavilo, temveč je odločilo, da se bo o terjatvi in stroških odločalo v pravdnem postopku pred pristojnim sodiščem (enako kot pri ugovoru zoper plačilni nalog).
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (enako kot plačilni nalog) v dajatvenem delu (ki se glasi na denarno terjatev in še ni izvršljiv) je šteti kot odločbo domačega sodišča v skladu s prvim odstavkom 257. člena ZIZ.
preostala delovna zmožnost - invalidnost - invalidska pokojnina - pogoji za pridobitev pravice do invalidske pokojnine
Glede na določbo 67. člena ZPIZ-1 je pogoj za priznanje pravice do invalidske pokojnine ob ugotovljeni II. kategoriji invalidnosti, nastali po 50. letu starosti, tudi v tem, da zavarovanec za drugo delo ni zmožen brez predhodne poklicne rehabilitacije. Prav ta pogoj, da tožnik v okviru II. kategorije invalidnosti za delo ni zmožen brez predhodne poklicne rehabilitacije, pa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bil ugotovljen, pač pa nasprotno. Zato tožnikov zahtevek, da se tožnika razvrsti v II. kategorijo invalidnosti 50 % zaradi poškodbe pri delu in 50 % zaradi bolezni in se mu prizna pravico do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
brezposelnost - denarno nadomestilo- krivda zavarovanca - objektivni razlog - razlogi za odklonitev pravice - pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti
Tožnik (poklicni športnik) je imel še naprej možnost ostati v klubu, vendar pod spremenjenimi pogoji (nižja plača). Ker se s tem ni strinjal, mu nova pogodba niti ni bila ponujena, sam pa se je po izteku prejšnje pogodbe odjavil iz obveznega socialnega zavarovanja. Ker za odjavo iz zavarovanja ni obstajal primerljiv objektivni razlog kot je opredeljen v 4. odst. 63. čl. ZUTD, tožnik ni upravičen do nadomestila za čas brezposelnosti (čl. 63 ZUTD).
odlog izvršbe na predlog upnika - stroški predloga za odlog - potrebni stroški
Odlog izvršbe že objektivno ne predstavlja ravnanja, ki bi bilo potrebno za izvršbo in to ne ne glede na to, če sta obe stranki o odlogu izvršbe sporazumni, zato stroški predloga za odlog ne predstavljajo za izvršbo potrebnih stroškov.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - nepremoženjska škoda
Med ravnanjem tožene stranke (tožena stranka je tožnici (dvakrat) nezakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi) in zdravstvenimi težavami tožeče stranke oziroma nastalo škodno posledico ni vzročne zveze. Prav tako toženi stranki ni mogoče očitati krivde, saj ji ni mogoče očitati, da je v zvezi s podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici zavestno kršila zakon. Ker niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti, tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen.
Res je, da lahko telesne bolečine kot ena oblika škode preidejo tudi v trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, torej v drugo obliko škode, vendar pa je natančnejša razmejitev obeh škod stvar trditvene podlage in izvedenih dokazov. Ravno zaradi tega pa je dolžnost tožeče stranke, da natančno navede tisto dejansko stanje, na podlagi katerega bo lahko sodišče izvedlo dokaz z zaslišanjem izvedenca in zaključilo, da je ena oblika škode prešla v drugo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - reorganizacija
Tožena stranka je z namenom preprečevanja kriznih razmer pristopila k reorganizaciji in racionalizaciji poslovanja tako, da je ukinila posamezna delovna mesta, združevala oddelke in uskladila akta družbe o sistemizaciji in organizaciji, pri čemer je z ukinitvijo delovnega mesta, oziroma z združevanjem oddelkov prenehala potreba po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Zato je podan zakonski razlog iz 1. alineje 1. odstavka 88. člena ZDR.
stečaj - izločitev sodnika – dovoljenost pritožbe zoper sklep, s katerim je bila zavrnjena zahteva za izločitev stečajnega sodnika
Proti sklepu, s katerim je bila zavrnjena zahteva za izločitev stečajnega sodnika, je posebna pritožba dovoljena.
Iz pravice do nepristranskega sojenja izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali s spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo ali pa vsaj ustvarilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more več odločiti objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Za obstoj nepristranskosti sojenja sta odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali sodnik v postopku zagotavlja uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak dvom v njegovo nepristranskost.
invalidnina - telesna okvara - minimalna pokojninska doba - gostota dobe - pridobitev pravice do invalidnine
Pri tožnici ni bila ugotovljena 50% telesna okvara, nastala med zavarovanjem (ugotovljeno je zgolj 20% poslabšanje že ugotovljene telesne okvare), zato tožnici ni možno priznati pravice do invalidnine za telesno okvaro. Tožnica pa tudi ne izpolnjuje pogoja dopolnjene pokojninske dobe. Zato tožničin tožbeni zahtevek, da se ji prizna pravica do invalidnine za 50% telesno okvaro zaradi posledic bolezni, ni utemeljen.
ugotovitev in izpodbijanje očetovstva – zakonska domneva očetovstva
Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da lahko ima po naših predpisih vsak samo enega očeta in da na ugotovitev očetovstva za otroke, ki so rojeni v zakonski zvezi, ni mogoče tožiti, dokler velja po pravni domnevi za očeta materin mož, kar pomeni, da je primarno potrebno zakonsko očetovstvo izpodbiti, šele nato pa je mogoče zahtevati ugotovitev očetovstva za zatrjevanega biološkega očeta. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da so pasivno legitimirane za tožbo na izpodbijanje očetovstva lahko le osebe, ki so v povezavi s tem materialnopravnim razmerjem.
Potrebne pravilne materialnopravne pasivne legitimacije stranke za zahtevek za izpodbijanje očetovstva pa tožeča stranka ne more zaobiti z uveljavljanjem tega zahtevka kot vmesnega ugotovitvenega zahtevka po tretjem odstavku 181. člena ZPP.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - povečan obseg dela - ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - potek časa
Tožnici je delovno razmerje zakonito prenehalo na podlagi določbe 1. alinee 75. člena ZDR, po kateri pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena. Ob ugotovitvi, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas s tožnico sklenjena do določenega datuma, ji je s tem datumom zakonito prenehalo delovno razmerje. Zato tožničin tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti domnevne ustne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter reintegracijski in reparacijski zahtevek za navedeno obdobje, ni utemeljen.
V pravnem pouku je bila pritožnica poučena o dolžnosti podpisati pritožbo in o posledicah, da bo taka nepopolna vloga zavržena, ne da bi se pozvalo pritožnico, da jo popravi.
OZ člen 247, 247/3. ZIZ člen 20.a, 26, 55, 55/1, 55/1-2. ZPSPP člen 23, 23/1.
plačilo pogodbene kazni - notarski zapis najemne pogodbe - neizkazan obstoj obveznosti - notarski zapis ni neposredno izvršljiv za to vrsto obveznosti
Nastanek terjatve - obveznost plačila pogodbene kazni, ki jo izterjuje upnik v tem postopku, je vezan na odpoved najemne pogodbe s strani najemnika.
Notarski zapis sam po sebi ne izkazuje nastanka tega pogoja, posledično tudi ne nastanka obveznosti dolžnika, ki jo izterjuje upnik v tem postopku. Nastop pogoja je potrebno dokazovati na način iz 26. člena ZIZ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - sodna razveza - odškodnina - delavčeva delazmožnost
Tožnici je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zaradi tožničine trajne nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi iz zdravstvenih razlogov. Iz tega razloga pa je mogoče pogodbo o zaposlitvi odpovedati le izjemoma (po četrti alineji drugega odstavka 88. člena ZDR) v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, saj je različno obravnavanje (diskriminacija) delavke v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi glede na njeno zdravstveno stanje prepovedana, kot to določa 6. člen ZDR. Če pa bi izpodbijano odpoved pogodbe o zaposlitvi obravnavali po četrti alineji drugega odstavka 88. člena ZDR, pa je treba glede na dejanski stan potrebno poudariti, da trajne omejitve delovne zmožnosti ali izgubo le-te v invalidskem postopku ugotavljajo organi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ne pa zdravnik specialist medicine dela v zdravniškem spričevalu, izdanem po opravljenem preventivnem zdravstvenem pregledu. Zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti nezakonita.
pogodba o odstopu terjatve – cesija – identifikacija terjatve – nastanek terjatve – skrbnost – izpolnitev odstopniku terjatve – obvestilo o odstopu – potrditev računa
Dejstvo, da je bil po pogodbi med toženo stranko in družbo P. d.o.o. dogovorjen rok plačila 30 dni po potrditvi računa, ne pomeni, da je bil nastanek terjatve pogojen s potrditvijo računa, temveč je bila na ta način le opredeljena zapadlost terjatve.
Okoliščina, da je toženo stranko družba P. d.o.o pozivala k predčasnemu plačilu, na dolžnost izpolnitve tožeči stranki in skrbnost tožene stranke nima vpliva, saj so zakonske določbe nedvoumne.
ZGD člen 295, 295/4, 298, 298/3, 318, 318/2. ---------------------- Op. št. (1): Stranke morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoj zahtevek in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek 7. člena ZPP). Op. št. (2): V postopkih, ki se začnejo po uradni dolžnosti, ali če gre za varstvo pravic oseb iz drugega odstavka 5. člena tega zakona, sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli.
sodno pooblastilo za sklic skupščine na zahtevo manjšinskih delničarjev - imenovanje posebnega revizorja - ponovno odločanje o isti zadevi
Glede na navedeno ima nasprotni udeleženec prav, da predlagatelj zahteva izdajo pooblastila za sklic skupščine o zadevi, o kateri je skupščina 28. 6. 2013 že odločala. Njegov predlog je bil zavrnjen, zato ne more doseči, da bi skupščina (ne da bi predlagatelj zatrjeval in dokazal spremenjene okoliščine) o istem vprašanju ponovno odločala. Sicer pa takšen delničar ni brez ustrezne zakonske zaščite. Lahko vloži izpodbojno tožbo po pogojih iz 396. člena ZGD-1). Če je njegov predlog na skupščini zavrnjen, izkaže pa okoliščine iz drugega odstavka 318. člena ZGD-1, pa lahko v določenem roku zahteva sodno imenovanje revizorja.
materialno procesno vodstvo - pisno materialno procesno vodstvo
Sodišče je z dopisom pozvalo toženo stranko, da odgovori na navedbe iz pripravljalne vloge tožeče stranke, vendar je tak poziv presplošen, da bi bila na njegovi podlagi stranka lahko prekludirana z navajanjem dejstev in predlaganjem dokazov. Sodišče po določbi 286.a člena ZPP lahko opravi pisno materialno procesno vodstvo, vendar ima tako vodstvo smisel le, če je konkretno in vsebinsko usmerjeno. Povprečno skrbni pozvani stranki mora biti na njegovi podlagi jasno, v kateri smeri mora po potrebi dopolniti svoje trditve in predloge.
ZFPPIPP člen 424, 424/1, 442. ZSReg člen 3, 3/1, 3/1-9. ZZad člen 7, 40, 47.
nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika - odgovornost članov zadruge za njene dolgove - izbris zadruge iz sodnega registra brez likvidacije
Določila Zakona o zadrugah (40. in 47. člen) so tista posebna pravna podlaga, ki v zvezi s prvim odstavkom 424. člena ZFPPIPP določajo, da se zadruga ne more izbrisati iz sodnega registra brez likvidacije.