izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – nadomestna izpolnitev – neobičajen način izpolnitve – medsebojna kompenzacija – ustaljena praksa med strankama
Nadomestna izpolnitev je eden najpogostejših primerov neobičajnega načina izpolnitve. Zato načelnemu materialnopravnemu izhodišču prvostopnega sodišča, ki tolerira medsebojne kompenzacije v gradbeništvu s posledičnim dogovorom o nadomestni izpolnitvi, ni mogoče pritrditi. Prav tako je pravno zmoten prvostopenjski zaključek, da je za presojo o običajnem načinu plačila odločilna ustaljena praksa v gradbeništvu, ne pa ustaljena praksa med pravdnima strankama.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - pogodba o delu - pogodba o zaposlitvi - podjemna pogodba
Upokojenec je imel s toženo stranko (tožnikovim delodajalcem) sklenjeno pogodbo o delu za občasna dela, še preden je tožena stranka sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas s tožnikom. Upokojenec je opravljal občasen prevoz drv, zato ni mogoče šteti, da bi tožena stranka morala zaposliti tožnika namesto upokojenca po pogodbi o delu. Pogodba o delu je namreč pogodba po določilih 619. člena OZ in s podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. S pogodbo o zaposlitvi pa se sklene delovno razmerje med delavcem in delodajalcem, pri čemer se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorstvom delodajalca.
Omejevanje konkurence je zakonsko prepovedano, in za kršitev zakona ni pomembno, ali je storjeno s pogodbenim, ali zunajpogodbenim ravnanjem.
Pomen 216. člena ZPP je v tem, da znižuje dokazno mero zato, da ne bi bili odškodninski zahtevki neuspešni zgolj zato, ker se ne more z zadnjo gotovostjo razjasniti, koliko je ravnanje prispevalo k nastanku škode. Ugotavljanje škode po prostem preudarku pa ni prosto v tem smislu, da bi sodišče lahko povsem „čez palec“ in torej arbitrarno ocenjevalo višino škode.
Ocena izgubljenega dobička mora sloneti na utemeljenih pričakovanjih. Temelje za oceno dobička mora torej odškodninski upravičenec razkriti in nosi glede tega trditveno in dokazno breme.
Trditve stranke, ki so same po sebi bistvene za odločitev v zadevi sami, ne morejo biti poslovna skrivnost do takšne mere, da bi jih tožena stranka sploh ne smela izvedeti. Če bi bile, bi se toženi stranki odvzela pravice do obrambe.
ZBPP člen 46, 46/2. ZIZ člen 2, 2/2. ZJSRS člen 28, 28/5. ZPP člen 171, 173.
uvedba izvršilnega postopka po uradni dolžnosti - oprostitev stroškov postopka - stroški izplačani iz proračuna sodišča - pravna praznina - izterjava stroškov postopka - analogna uporaba določb ZBPP - predlagalni izvršilni postopek
Pritrditi je sodišču prve stopnje, da zahtevane zakonske podlage iz drugega odstavka 2. člena ZIZ, da zakon določa, da se postopek uvede po uradni dolžnosti, ni.
Ker je iz utemeljitve predloga novele ZPP-D za razveljavitev določb ZPP, ki urejajo institut oprostitve stroškov postopka, evidentno, da namen zakonodajalca ni, da se nasprotni stranki stroški, ki so bili v postopku izplačani iz sredstev proračuna sodišča, ker je stranka po zakonu oproščena plačila stroškov, odpustijo, temveč je bil namen le odprava dvotirnega odločanja, in gre za očitni spregled zakonodajalca, da ZBPP teh določb nima, je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljeno, da se pravna praznina izpolni z analogno uporabo določb ZBPP.
preostala delovna zmožnost - invalidnost - invalidska pokojnina - pogoji za pridobitev pravice do invalidske pokojnine
Glede na določbo 67. člena ZPIZ-1 je pogoj za priznanje pravice do invalidske pokojnine ob ugotovljeni II. kategoriji invalidnosti, nastali po 50. letu starosti, tudi v tem, da zavarovanec za drugo delo ni zmožen brez predhodne poklicne rehabilitacije. Prav ta pogoj, da tožnik v okviru II. kategorije invalidnosti za delo ni zmožen brez predhodne poklicne rehabilitacije, pa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bil ugotovljen, pač pa nasprotno. Zato tožnikov zahtevek, da se tožnika razvrsti v II. kategorijo invalidnosti 50 % zaradi poškodbe pri delu in 50 % zaradi bolezni in se mu prizna pravico do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
ZPP člen 116, 116/1, 117, 117/2, 117/3, 120, 120/2.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Glede na to, da je bila pritožba vložena po izteku zakonsko določenega roka, je sodišče prve stopnje presojalo, ali so izpolnjeni pogoji za vrnitev v prejšnje stanje. Tožnik ni izkazal upravičenega razloga za vložitev pritožbe, ki jo je vložil tožnik sam po izteku zakonsko določenega roka, saj je bila sodna odločba pravilno vročena le njegovemu pooblaščencu- odvetniku, ki pa v 15-dnevnem zakonskem roku pritožbe ni vložil. Ker je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje predlagan iz očitno neupravičenega razloga, ga je bilo potrebno na podlagi drugega odstavka 120. člena ZPP zavrniti.
invalidnost - I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - invalid III. kategorije
Pri tožniku obstaja invalidnost III. kategorije zaradi posledic poškodbe pri delu (utrpel je rano na desni strani glave z zdrobljeno kostjo v senčnem delu in poškodovano lično kostjo). Posledice so lahko glavoboli in psihične težave. Za svoje delo nekvalificirani rudar ni več zmožen, v polnem delovnem času pa je zmožen opravljati drugo ustrezno delo z določenimi omejitvami. Ker je tožnik s tako poškodbo pri 59 letih še sposoben za delo z določenimi omejitvami, njegov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
odlog izvršbe na predlog upnika - stroški predloga za odlog - potrebni stroški
Odlog izvršbe že objektivno ne predstavlja ravnanja, ki bi bilo potrebno za izvršbo in to ne ne glede na to, če sta obe stranki o odlogu izvršbe sporazumni, zato stroški predloga za odlog ne predstavljajo za izvršbo potrebnih stroškov.
gospodarska pogodba - zastaranje - opravljanje kmetijske dejavnosti v registrirani obliki
Prvotožena stranka, ki je zatrjevala značaj gospodarskih pogodb, trditev o podjetniški registraciji ni podala, pač pa navajala, da sta z drugotoženo stranko imeli status kmetovalcev po Zakonu o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ). Za status kmetovalca podjetnika to ni zadoščalo, saj ZKZ ureja drugo področje, predvsem varstvo in promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi (1. člen ZKZ).
Po spremembi družbeno politične ureditve in prenehanju družbene lastnine je potrebno določbe ZOR razlagati novemu sistemu primerno. Vendar to ne pomeni, da je za gospodarsko pogodbo iz drugega odstavka 25. člena ZOR dovolj, da je bila sklenjena v okviru pridobitne kmetijske dejavnosti, brez podjetniške registracije kmetovalca pogodbenika, ali da je za krajši rok iz prvega odstavka 374. člena ZOR zadosti, da je bila pogodba sklenjena v zvezi s to neregistrirano kmetijsko dejavnostjo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročitev odpovedi - roka za vložitev tožbe
ZDR v 87. členu določa, da mora biti redna ali izredna odpoved vročena delavcu osebno, praviloma v prostorih delodajalca oz. po pošti na naslov, določen v pogodbi o zaposlitvi, razen, če je delavec naknadno pisno sporočil drug naslov. Vročanje se opravi po pravilih pravdnega postopka. ZPP določa, da se osebna vročitev opravi tako, da se pisanje osebno vroči naslovniku. V sporni zadevi ni dokazano, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku osebno vročena. Iz povratnice je namreč razvidno, da je vročevalec pošiljko skupaj s povratnico, na kateri je označil „naslovnik pošiljke ni dvignil“, vrnil pošiljatelju. Že iz tega razloga je vročitev opravljena napačno in zato ni mogoče šteti, da je bila vročitev odpovedi pravilno opravljena, saj vročevalec ni izpolnil vseh tistih predpisanih formalnosti, na katerih je mogoče zasnovati domnevo, da je bil tožnik z odpovedjo zares seznanjen. Tožniku z opustitvijo vročitve izredne odpovedi ni bila dana možnost pravočasne vložitve tožbe pred naslovnim sodiščem, zato je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožba vložena prepozno.
V pravnem pouku je bila pritožnica poučena o dolžnosti podpisati pritožbo in o posledicah, da bo taka nepopolna vloga zavržena, ne da bi se pozvalo pritožnico, da jo popravi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - reorganizacija
Tožena stranka je z namenom preprečevanja kriznih razmer pristopila k reorganizaciji in racionalizaciji poslovanja tako, da je ukinila posamezna delovna mesta, združevala oddelke in uskladila akta družbe o sistemizaciji in organizaciji, pri čemer je z ukinitvijo delovnega mesta, oziroma z združevanjem oddelkov prenehala potreba po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Zato je podan zakonski razlog iz 1. alineje 1. odstavka 88. člena ZDR.
ZIZ člen 23, 23/2, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1.
predhodna odredba – zavarovanje denarne terjatve iz naslova menice – menica kot verodostojna listina – izpodbijanje domneve o obstoju nevarnosti– prepoved zlorabe pravic – ničnost menice
Glede na ugovorne navedbe dolžnika o ničnosti javne dražbe, menice in indosomentov, je očitno, da sodišče v izvršilnem postopku zatrjevanih dejstev v zvezi z ničnostjo in poneverbo menic pred izdajo sklepa o izvršbi ni presojalo, zato je tako presojo potrebno opraviti v postopku zavarovanja s predhodno odredbo.
Zatrjevano nedopustno ravnanje upnika, utemeljeno na indicih, ki jih navaja dolžnik, z večjo stopnjo verjetnosti kaže na to, da je menica, na podlagi katere upnik zahteva izdajo predhodne odredbe, falsificirana, kot da ni.
invalidnina - telesna okvara - minimalna pokojninska doba - gostota dobe - pridobitev pravice do invalidnine
Pri tožnici ni bila ugotovljena 50% telesna okvara, nastala med zavarovanjem (ugotovljeno je zgolj 20% poslabšanje že ugotovljene telesne okvare), zato tožnici ni možno priznati pravice do invalidnine za telesno okvaro. Tožnica pa tudi ne izpolnjuje pogoja dopolnjene pokojninske dobe. Zato tožničin tožbeni zahtevek, da se ji prizna pravica do invalidnine za 50% telesno okvaro zaradi posledic bolezni, ni utemeljen.
pogodba o odstopu terjatve – cesija – identifikacija terjatve – nastanek terjatve – skrbnost – izpolnitev odstopniku terjatve – obvestilo o odstopu – potrditev računa
Dejstvo, da je bil po pogodbi med toženo stranko in družbo P. d.o.o. dogovorjen rok plačila 30 dni po potrditvi računa, ne pomeni, da je bil nastanek terjatve pogojen s potrditvijo računa, temveč je bila na ta način le opredeljena zapadlost terjatve.
Okoliščina, da je toženo stranko družba P. d.o.o pozivala k predčasnemu plačilu, na dolžnost izpolnitve tožeči stranki in skrbnost tožene stranke nima vpliva, saj so zakonske določbe nedvoumne.
ZGD člen 295, 295/4, 298, 298/3, 318, 318/2. ---------------------- Op. št. (1): Stranke morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoj zahtevek in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek 7. člena ZPP). Op. št. (2): V postopkih, ki se začnejo po uradni dolžnosti, ali če gre za varstvo pravic oseb iz drugega odstavka 5. člena tega zakona, sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli.
sodno pooblastilo za sklic skupščine na zahtevo manjšinskih delničarjev - imenovanje posebnega revizorja - ponovno odločanje o isti zadevi
Glede na navedeno ima nasprotni udeleženec prav, da predlagatelj zahteva izdajo pooblastila za sklic skupščine o zadevi, o kateri je skupščina 28. 6. 2013 že odločala. Njegov predlog je bil zavrnjen, zato ne more doseči, da bi skupščina (ne da bi predlagatelj zatrjeval in dokazal spremenjene okoliščine) o istem vprašanju ponovno odločala. Sicer pa takšen delničar ni brez ustrezne zakonske zaščite. Lahko vloži izpodbojno tožbo po pogojih iz 396. člena ZGD-1). Če je njegov predlog na skupščini zavrnjen, izkaže pa okoliščine iz drugega odstavka 318. člena ZGD-1, pa lahko v določenem roku zahteva sodno imenovanje revizorja.
materialno procesno vodstvo - pisno materialno procesno vodstvo
Sodišče je z dopisom pozvalo toženo stranko, da odgovori na navedbe iz pripravljalne vloge tožeče stranke, vendar je tak poziv presplošen, da bi bila na njegovi podlagi stranka lahko prekludirana z navajanjem dejstev in predlaganjem dokazov. Sodišče po določbi 286.a člena ZPP lahko opravi pisno materialno procesno vodstvo, vendar ima tako vodstvo smisel le, če je konkretno in vsebinsko usmerjeno. Povprečno skrbni pozvani stranki mora biti na njegovi podlagi jasno, v kateri smeri mora po potrebi dopolniti svoje trditve in predloge.
ZFPPIPP člen 424, 424/1, 442. ZSReg člen 3, 3/1, 3/1-9. ZZad člen 7, 40, 47.
nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika - odgovornost članov zadruge za njene dolgove - izbris zadruge iz sodnega registra brez likvidacije
Določila Zakona o zadrugah (40. in 47. člen) so tista posebna pravna podlaga, ki v zvezi s prvim odstavkom 424. člena ZFPPIPP določajo, da se zadruga ne more izbrisati iz sodnega registra brez likvidacije.
pravni interes za pritožbo – položaj pravdne stranke – prenos terjatve v stečajnem postopku – sklep o končni razdelitvi – singularno pravno nasledstvo – vstop prevzemnika terjatve v pravdo – preklic pooblastila
V primeru prenosa terjatve v stečajnem postopku se prekinjen pravdni postopek nadaljuje na podlagi prvega odstavka 215. člena ZPP s prevzemnikom terjatve, ki ima po prvem odstavku 215. člena ZPP položaj pravnega naslednika prvotne tožeče stranke.
Skladno z določbo 99. člena ZPP preklic pooblastila za sodišče učinkuje, ko mu je naznanjen. V primeru, kadar preklic pooblastila sodišču ni naznanjen, sodišče sodna pisanja veljavno vroča (bivšemu) pooblaščencu stranke.