vročanje – sprememba naslova – spor majhne vrednosti
Stranka mora v postopku računati s tem, da ji bo potrebno vročati sodna pisanja, in njena odgovornost je poskrbeti za njihov dejanski prevzem. Zato mora stranka, če do vročitve odločbe sodišča druge stopnje, s katero se konča postopek, spremeni svoj naslov, to takoj sporočiti sodišču.
stroški odvetniškega zastopanja - nagrada zagovorniku pridržane osebe
Zagovorniku pridržane osebe po uradni dolžnosti gre v primeru, ko je zagovornik sodeloval v postopku in na naroku, nagrada za zastopanje po tar. št. 3100, za narok pa po tar. št. 3102 ZOdvT.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – nadomestna izpolnitev – neobičajen način izpolnitve – medsebojna kompenzacija – ustaljena praksa med strankama
Nadomestna izpolnitev je eden najpogostejših primerov neobičajnega načina izpolnitve. Zato načelnemu materialnopravnemu izhodišču prvostopnega sodišča, ki tolerira medsebojne kompenzacije v gradbeništvu s posledičnim dogovorom o nadomestni izpolnitvi, ni mogoče pritrditi. Prav tako je pravno zmoten prvostopenjski zaključek, da je za presojo o običajnem načinu plačila odločilna ustaljena praksa v gradbeništvu, ne pa ustaljena praksa med pravdnima strankama.
V pravnem pouku je bila pritožnica poučena o dolžnosti podpisati pritožbo in o posledicah, da bo taka nepopolna vloga zavržena, ne da bi se pozvalo pritožnico, da jo popravi.
ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3. ZPIZ člen 202. Zakona o starostnem zavarovanju kmetov člen 17, 17/1, 17/5. ZPIZ/83 člen 164, 164/1, 165.
starostna pokojnina - pokojninska doba - starostno zavarovanje kmetov - zavarovalna doba
Po 1. odstavku 17. člena Zakona o starostnem zavarovanju kmetov so bile za starostno pokojnino zavarovane le osebe, ki so se kot lastnik, solastnik, zakupnik ali uživalec kmetijskega zemljišča ukvarjale s kmetijsko dejavnostjo in bile zavezanec davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. Po 5. odstavku istega člena se je za zavarovanca štel tudi zakonec zavarovanca. Tožnik v spornem obdobju ni bil niti lastnik niti solastnik oz. ni imel nobenega drugega statusa, kot je opredeljen v že citiranem 17. členu SZK, kar pomeni, da v tem obdobju tudi ni bil zavarovan po SZK. V tem primeru pa po določbi 1. odstavka 164. člena ZPIZ/83 niso izpolnjeni pogoji, da bi se tožniku navedeno obdobje štelo v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba. Skladno z omenjeno določbo se namreč v pokojninsko dobo všteva čas, prebit v starostnem zavarovanju kmetov, le zavarovancem po SZK. Zato tožnikov zahtevek, da se mu v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba všteje čas opravljanja kmetijske dejavnosti, ni utemeljen.
gospodarska pogodba - zastaranje - opravljanje kmetijske dejavnosti v registrirani obliki
Prvotožena stranka, ki je zatrjevala značaj gospodarskih pogodb, trditev o podjetniški registraciji ni podala, pač pa navajala, da sta z drugotoženo stranko imeli status kmetovalcev po Zakonu o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ). Za status kmetovalca podjetnika to ni zadoščalo, saj ZKZ ureja drugo področje, predvsem varstvo in promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi (1. člen ZKZ).
Po spremembi družbeno politične ureditve in prenehanju družbene lastnine je potrebno določbe ZOR razlagati novemu sistemu primerno. Vendar to ne pomeni, da je za gospodarsko pogodbo iz drugega odstavka 25. člena ZOR dovolj, da je bila sklenjena v okviru pridobitne kmetijske dejavnosti, brez podjetniške registracije kmetovalca pogodbenika, ali da je za krajši rok iz prvega odstavka 374. člena ZOR zadosti, da je bila pogodba sklenjena v zvezi s to neregistrirano kmetijsko dejavnostjo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročitev odpovedi - roka za vložitev tožbe
ZDR v 87. členu določa, da mora biti redna ali izredna odpoved vročena delavcu osebno, praviloma v prostorih delodajalca oz. po pošti na naslov, določen v pogodbi o zaposlitvi, razen, če je delavec naknadno pisno sporočil drug naslov. Vročanje se opravi po pravilih pravdnega postopka. ZPP določa, da se osebna vročitev opravi tako, da se pisanje osebno vroči naslovniku. V sporni zadevi ni dokazano, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku osebno vročena. Iz povratnice je namreč razvidno, da je vročevalec pošiljko skupaj s povratnico, na kateri je označil „naslovnik pošiljke ni dvignil“, vrnil pošiljatelju. Že iz tega razloga je vročitev opravljena napačno in zato ni mogoče šteti, da je bila vročitev odpovedi pravilno opravljena, saj vročevalec ni izpolnil vseh tistih predpisanih formalnosti, na katerih je mogoče zasnovati domnevo, da je bil tožnik z odpovedjo zares seznanjen. Tožniku z opustitvijo vročitve izredne odpovedi ni bila dana možnost pravočasne vložitve tožbe pred naslovnim sodiščem, zato je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožba vložena prepozno.
materialno procesno vodstvo - pisno materialno procesno vodstvo
Sodišče je z dopisom pozvalo toženo stranko, da odgovori na navedbe iz pripravljalne vloge tožeče stranke, vendar je tak poziv presplošen, da bi bila na njegovi podlagi stranka lahko prekludirana z navajanjem dejstev in predlaganjem dokazov. Sodišče po določbi 286.a člena ZPP lahko opravi pisno materialno procesno vodstvo, vendar ima tako vodstvo smisel le, če je konkretno in vsebinsko usmerjeno. Povprečno skrbni pozvani stranki mora biti na njegovi podlagi jasno, v kateri smeri mora po potrebi dopolniti svoje trditve in predloge.
Delovno sodišče je sicer po določbah ZDSS-1 dolžno upoštevati preiskovalno načelo, vendar izvajanje dokazov po uradni dolžnosti nima povezave s samo sestavo tožbe, ki mora imeti obvezno vsebino, kot je ta predpisana v določbah 105. in 180. člena ZPP. Za obravnavo je bistven določno in jasno oblikovan tožbeni zahtevek, ki pa ga niti tožba niti dopolnitve tožbe ne vsebujejo, zato je bilo potrebno tožnikovo tožbo zavreči.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - krivda
V tem sporu gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki je posledica ugotovitve, da je prišlo do kršenja pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Ob izpolnjevanju v ZDR določenih pogojev za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni potrebno ugotavljati še oblike oziroma stopnje krivde v kazensko pravnem smislu, temveč zadošča ugotovitev, da je prišlo do kršenja pogodbe o zaposlitvi oziroma drugih obveznosti, ki lahko predstavlja resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ter da delavec za tako ravnanje nima upravičenih razlogov.
Tožnik (policist obmejne policijske postaje) je spornega dne trikrat zapustil delovno mesto, ne da bi za to imel izrecno dovoljenje, in se z vozilom odpeljal z območja mejnega prehoda, za kar tudi ni imel dovoljenja. S tem je kršil obveznosti iz delovnega razmerja, kar je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
ZUP člen 129, 129/4, 220, 220/1, 225, 225/4. ZPIZ-1 člen 180, 249.
starostna pokojnina - nova odmera pokojnine - pravnomočna upravna odločba
Odločitev o priznanju pravice do starostne pokojnine, ki je bila tožnici priznana z odločbo je že postala pravnomočna. Tožnica je nato od tožene stranke zahtevala ponovni izračun pokojnine. ZPIZ-1, ki je veljal v času odločanja tožene stranke, ne daje pravne podlage za ponovno odmero pokojnine. V pravnomočno odločbo se lahko poseže le z izrednimi pravnimi sredstvi. Ker je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno, je imela tožena stranka za zavrženje tožničine zahteve za ponovno odmero starostne pokojnine ustrezno podlago v določbi 4. odstavka 129. člena ZUP, po kateri se zahtev zavrže, če je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti.
Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine. Če vloži novo zahtevo za ponovno odmero pokojnine, se zahteva zavrže na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali pa so ji bile naložene kakšne obveznosti.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - nepremoženjska škoda
Med ravnanjem tožene stranke (tožena stranka je tožnici (dvakrat) nezakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi) in zdravstvenimi težavami tožeče stranke oziroma nastalo škodno posledico ni vzročne zveze. Prav tako toženi stranki ni mogoče očitati krivde, saj ji ni mogoče očitati, da je v zvezi s podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici zavestno kršila zakon. Ker niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti, tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - povečan obseg dela - ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - potek časa
Tožnici je delovno razmerje zakonito prenehalo na podlagi določbe 1. alinee 75. člena ZDR, po kateri pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena. Ob ugotovitvi, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas s tožnico sklenjena do določenega datuma, ji je s tem datumom zakonito prenehalo delovno razmerje. Zato tožničin tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti domnevne ustne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter reintegracijski in reparacijski zahtevek za navedeno obdobje, ni utemeljen.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - zaključeno zdravljenje
Za ugotovitev invalidnosti je bistveno, da je zdravljenje, oziroma medicinska rehabilitacija končana. Iz izvedenega postopka mora izhajati ugotovitev, da se spremembe v zdravstvenem stanju ne morejo več odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije. Enako kot je to ugotovila že invalidska komisija prve stopnje v predsodnem postopku, tudi sodni izvedenec ugotavlja, da pri tožniku zdravljenje še ni zaključeno. Zato tožnikov zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
invalidnost - I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - invalid III. kategorije
Pri tožniku obstaja invalidnost III. kategorije zaradi posledic poškodbe pri delu (utrpel je rano na desni strani glave z zdrobljeno kostjo v senčnem delu in poškodovano lično kostjo). Posledice so lahko glavoboli in psihične težave. Za svoje delo nekvalificirani rudar ni več zmožen, v polnem delovnem času pa je zmožen opravljati drugo ustrezno delo z določenimi omejitvami. Ker je tožnik s tako poškodbo pri 59 letih še sposoben za delo z določenimi omejitvami, njegov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
invalidnina - telesna okvara - minimalna pokojninska doba - gostota dobe - pridobitev pravice do invalidnine
Pri tožnici ni bila ugotovljena 50% telesna okvara, nastala med zavarovanjem (ugotovljeno je zgolj 20% poslabšanje že ugotovljene telesne okvare), zato tožnici ni možno priznati pravice do invalidnine za telesno okvaro. Tožnica pa tudi ne izpolnjuje pogoja dopolnjene pokojninske dobe. Zato tožničin tožbeni zahtevek, da se ji prizna pravica do invalidnine za 50% telesno okvaro zaradi posledic bolezni, ni utemeljen.
ZIZ člen 23, 23/2, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1.
predhodna odredba – zavarovanje denarne terjatve iz naslova menice – menica kot verodostojna listina – izpodbijanje domneve o obstoju nevarnosti– prepoved zlorabe pravic – ničnost menice
Glede na ugovorne navedbe dolžnika o ničnosti javne dražbe, menice in indosomentov, je očitno, da sodišče v izvršilnem postopku zatrjevanih dejstev v zvezi z ničnostjo in poneverbo menic pred izdajo sklepa o izvršbi ni presojalo, zato je tako presojo potrebno opraviti v postopku zavarovanja s predhodno odredbo.
Zatrjevano nedopustno ravnanje upnika, utemeljeno na indicih, ki jih navaja dolžnik, z večjo stopnjo verjetnosti kaže na to, da je menica, na podlagi katere upnik zahteva izdajo predhodne odredbe, falsificirana, kot da ni.
ZZVZZ člen 23, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 44/1, 44/3, 45, 45/1, 45/1-1. URS člen 14.
zdraviliško zdravljenje - pravica zavarovane osebe do zdraviliškega zdravljenja - bolezensko stanje zdravljenja - degenerativne bolezni - enakost pred zakonom
Pri tožniku gre za patološko degeneracijo, torej degeneracijo v posledici bolezni. Tožnikova artroza velikih sklepov z očitnim funkcionalnim deficitom (funkcionalno prizadetostjo), ki je v četrti alineji 1. tč. 1. odst. 45. čl. Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja primeroma našteta kot bolezen gibalnega sistema, je torej posledica izjemno težke bolezni (hude oblike hemofilije) in ne normalnega staranja. Resda tožnikova artroza velikih sklepov ni posledica vnetnega (revmatičnega) procesa, vendar je, upoštevajoč načelo enakosti ob razlagi četrte alineje 1. točke prvega odstavka 45. člena Pravil, potrebno zavarovance obravnavati glede na posledice, ki jim nastanejo zaradi določene bolezni. V tem pogledu ni nobene razlike med zavarovancem, ki mu je artrozo velikih sklepov povzročila revma in zavarovancem, kateremu je artrozo velikih sklepov povzročila hemofilija. Namen sporne določbe je torej zagotoviti zdraviliško zdravljenje zavarovancem, katerih posledico-degeneracijo (npr. artrozo velikih sklepov, kot v konkretnem primeru) povzroči bolezen. Ob nadaljnji nesporni ugotovitvi, da bi zdravljenje v zdravilišču tožniku pomagalo pri preprečevanju slabšanja zdravstvenega stanja za daljši čas, je tožnikov tožbeni zahtevek na odobritev 14-dnevnega stacionarnega zdravljenja v naravnem zdravilišču utemeljen.
odlog izvršbe na predlog upnika - stroški predloga za odlog - potrebni stroški
Odlog izvršbe že objektivno ne predstavlja ravnanja, ki bi bilo potrebno za izvršbo in to ne ne glede na to, če sta obe stranki o odlogu izvršbe sporazumni, zato stroški predloga za odlog ne predstavljajo za izvršbo potrebnih stroškov.