odškodninska odgovornost lastnika stanovanja zaradi izliva vode ob dotrajani vodovodni napeljavi – višja sila – naključje – izliv vode – nevarna dejavnost – skrbnost pri vzdrževanju vodovodne napeljave
Običajna raba vodovodnih cevi v stanovanju ne sodi med nevarne dejavnosti. Do predmetnega škodnega dogodka bi dejansko lahko prišlo tudi po naključju. Za naključje gre takrat, ko oseba izpolni svojo dolžnostno ravnanje v tolikšni meri, kot ji to narekujejo objektivne okoliščine in kot ji omogočajo njene individualne lastnosti, pa vseeno nastane prepovedana posledica.
ZIZ člen 23, 23/2, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1.
predhodna odredba – zavarovanje denarne terjatve iz naslova menice – menica kot verodostojna listina – izpodbijanje domneve o obstoju nevarnosti– prepoved zlorabe pravic – ničnost menice
Glede na ugovorne navedbe dolžnika o ničnosti javne dražbe, menice in indosomentov, je očitno, da sodišče v izvršilnem postopku zatrjevanih dejstev v zvezi z ničnostjo in poneverbo menic pred izdajo sklepa o izvršbi ni presojalo, zato je tako presojo potrebno opraviti v postopku zavarovanja s predhodno odredbo.
Zatrjevano nedopustno ravnanje upnika, utemeljeno na indicih, ki jih navaja dolžnik, z večjo stopnjo verjetnosti kaže na to, da je menica, na podlagi katere upnik zahteva izdajo predhodne odredbe, falsificirana, kot da ni.
stečaj - izločitev sodnika – dovoljenost pritožbe zoper sklep, s katerim je bila zavrnjena zahteva za izločitev stečajnega sodnika
Proti sklepu, s katerim je bila zavrnjena zahteva za izločitev stečajnega sodnika, je posebna pritožba dovoljena.
Iz pravice do nepristranskega sojenja izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali s spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo ali pa vsaj ustvarilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more več odločiti objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Za obstoj nepristranskosti sojenja sta odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali sodnik v postopku zagotavlja uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak dvom v njegovo nepristranskost.
gospodarska pogodba - zastaranje - opravljanje kmetijske dejavnosti v registrirani obliki
Prvotožena stranka, ki je zatrjevala značaj gospodarskih pogodb, trditev o podjetniški registraciji ni podala, pač pa navajala, da sta z drugotoženo stranko imeli status kmetovalcev po Zakonu o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ). Za status kmetovalca podjetnika to ni zadoščalo, saj ZKZ ureja drugo področje, predvsem varstvo in promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi (1. člen ZKZ).
Po spremembi družbeno politične ureditve in prenehanju družbene lastnine je potrebno določbe ZOR razlagati novemu sistemu primerno. Vendar to ne pomeni, da je za gospodarsko pogodbo iz drugega odstavka 25. člena ZOR dovolj, da je bila sklenjena v okviru pridobitne kmetijske dejavnosti, brez podjetniške registracije kmetovalca pogodbenika, ali da je za krajši rok iz prvega odstavka 374. člena ZOR zadosti, da je bila pogodba sklenjena v zvezi s to neregistrirano kmetijsko dejavnostjo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročitev odpovedi - roka za vložitev tožbe
ZDR v 87. členu določa, da mora biti redna ali izredna odpoved vročena delavcu osebno, praviloma v prostorih delodajalca oz. po pošti na naslov, določen v pogodbi o zaposlitvi, razen, če je delavec naknadno pisno sporočil drug naslov. Vročanje se opravi po pravilih pravdnega postopka. ZPP določa, da se osebna vročitev opravi tako, da se pisanje osebno vroči naslovniku. V sporni zadevi ni dokazano, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku osebno vročena. Iz povratnice je namreč razvidno, da je vročevalec pošiljko skupaj s povratnico, na kateri je označil „naslovnik pošiljke ni dvignil“, vrnil pošiljatelju. Že iz tega razloga je vročitev opravljena napačno in zato ni mogoče šteti, da je bila vročitev odpovedi pravilno opravljena, saj vročevalec ni izpolnil vseh tistih predpisanih formalnosti, na katerih je mogoče zasnovati domnevo, da je bil tožnik z odpovedjo zares seznanjen. Tožniku z opustitvijo vročitve izredne odpovedi ni bila dana možnost pravočasne vložitve tožbe pred naslovnim sodiščem, zato je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožba vložena prepozno.
pogodba o odstopu terjatve – cesija – identifikacija terjatve – nastanek terjatve – skrbnost – izpolnitev odstopniku terjatve – obvestilo o odstopu – potrditev računa
Dejstvo, da je bil po pogodbi med toženo stranko in družbo P. d.o.o. dogovorjen rok plačila 30 dni po potrditvi računa, ne pomeni, da je bil nastanek terjatve pogojen s potrditvijo računa, temveč je bila na ta način le opredeljena zapadlost terjatve.
Okoliščina, da je toženo stranko družba P. d.o.o pozivala k predčasnemu plačilu, na dolžnost izpolnitve tožeči stranki in skrbnost tožene stranke nima vpliva, saj so zakonske določbe nedvoumne.
ZGD člen 295, 295/4, 298, 298/3, 318, 318/2. ---------------------- Op. št. (1): Stranke morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoj zahtevek in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek 7. člena ZPP). Op. št. (2): V postopkih, ki se začnejo po uradni dolžnosti, ali če gre za varstvo pravic oseb iz drugega odstavka 5. člena tega zakona, sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli.
sodno pooblastilo za sklic skupščine na zahtevo manjšinskih delničarjev - imenovanje posebnega revizorja - ponovno odločanje o isti zadevi
Glede na navedeno ima nasprotni udeleženec prav, da predlagatelj zahteva izdajo pooblastila za sklic skupščine o zadevi, o kateri je skupščina 28. 6. 2013 že odločala. Njegov predlog je bil zavrnjen, zato ne more doseči, da bi skupščina (ne da bi predlagatelj zatrjeval in dokazal spremenjene okoliščine) o istem vprašanju ponovno odločala. Sicer pa takšen delničar ni brez ustrezne zakonske zaščite. Lahko vloži izpodbojno tožbo po pogojih iz 396. člena ZGD-1). Če je njegov predlog na skupščini zavrnjen, izkaže pa okoliščine iz drugega odstavka 318. člena ZGD-1, pa lahko v določenem roku zahteva sodno imenovanje revizorja.
materialno procesno vodstvo - pisno materialno procesno vodstvo
Sodišče je z dopisom pozvalo toženo stranko, da odgovori na navedbe iz pripravljalne vloge tožeče stranke, vendar je tak poziv presplošen, da bi bila na njegovi podlagi stranka lahko prekludirana z navajanjem dejstev in predlaganjem dokazov. Sodišče po določbi 286.a člena ZPP lahko opravi pisno materialno procesno vodstvo, vendar ima tako vodstvo smisel le, če je konkretno in vsebinsko usmerjeno. Povprečno skrbni pozvani stranki mora biti na njegovi podlagi jasno, v kateri smeri mora po potrebi dopolniti svoje trditve in predloge.
ZS člen 53.a. ZGD-1 člen 481, 481/4, 481/5. ZSReg člen 33, 33/1, 33/2, 34, 34/1.
odsvojitev poslovnega deleža – vpis spremembe družbenikov v sodni register – izbris vpisa – samostojni sodniški pomočnik – pravno sredstvo – sodnik – predkupna pravica družbenikov – prekinitev registrskega postopka – predhodno vprašanje – sporna dejstva
Zoper odločitev, ki jo izda samostojni sodniški pomočnik, je vselej dovoljeno pravno sredstvo (pritožba), o tem pravnem sredstvu pa odloči sodnik istega sodišča (četrti in peti odstavek 53.a člena Zakona o sodiščih – ZS).
Kadar je predlog za vpis v sodni register vložila upravičena oseba, ki ni hkrati oseba, pooblaščena za zastopanje subjekta vpisa, se predlog za vpis in listine, ki so priložene predlogu, najprej vročijo subjektu vpisa, pri čemer se subjekt vpisa hkrati pozove, da v roku osem dni vloži morebitne ugovore zoper predlagani vpis (prvi in tretji odstavek 31. člena ZSReg). Samostojna sodniška pomočnica na takšen zakonsko določen način ni postopala, zato je moral sodnik sodišča prve stopnje z izpodbijanim sklepom z dne 29.8.2013 vpisati izbris vpisa, ki ga je s sklepom z dne 12.3.2013 opravila samostojna sodniška pomočnica.
preostala delovna zmožnost - invalidnost - invalidska pokojnina - pogoji za pridobitev pravice do invalidske pokojnine
Glede na določbo 67. člena ZPIZ-1 je pogoj za priznanje pravice do invalidske pokojnine ob ugotovljeni II. kategoriji invalidnosti, nastali po 50. letu starosti, tudi v tem, da zavarovanec za drugo delo ni zmožen brez predhodne poklicne rehabilitacije. Prav ta pogoj, da tožnik v okviru II. kategorije invalidnosti za delo ni zmožen brez predhodne poklicne rehabilitacije, pa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bil ugotovljen, pač pa nasprotno. Zato tožnikov zahtevek, da se tožnika razvrsti v II. kategorijo invalidnosti 50 % zaradi poškodbe pri delu in 50 % zaradi bolezni in se mu prizna pravico do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3. ZPIZ člen 202. Zakona o starostnem zavarovanju kmetov člen 17, 17/1, 17/5. ZPIZ/83 člen 164, 164/1, 165.
starostna pokojnina - pokojninska doba - starostno zavarovanje kmetov - zavarovalna doba
Po 1. odstavku 17. člena Zakona o starostnem zavarovanju kmetov so bile za starostno pokojnino zavarovane le osebe, ki so se kot lastnik, solastnik, zakupnik ali uživalec kmetijskega zemljišča ukvarjale s kmetijsko dejavnostjo in bile zavezanec davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. Po 5. odstavku istega člena se je za zavarovanca štel tudi zakonec zavarovanca. Tožnik v spornem obdobju ni bil niti lastnik niti solastnik oz. ni imel nobenega drugega statusa, kot je opredeljen v že citiranem 17. členu SZK, kar pomeni, da v tem obdobju tudi ni bil zavarovan po SZK. V tem primeru pa po določbi 1. odstavka 164. člena ZPIZ/83 niso izpolnjeni pogoji, da bi se tožniku navedeno obdobje štelo v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba. Skladno z omenjeno določbo se namreč v pokojninsko dobo všteva čas, prebit v starostnem zavarovanju kmetov, le zavarovancem po SZK. Zato tožnikov zahtevek, da se mu v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba všteje čas opravljanja kmetijske dejavnosti, ni utemeljen.
ZPP člen 116, 116/1, 117, 117/2, 117/3, 120, 120/2.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Glede na to, da je bila pritožba vložena po izteku zakonsko določenega roka, je sodišče prve stopnje presojalo, ali so izpolnjeni pogoji za vrnitev v prejšnje stanje. Tožnik ni izkazal upravičenega razloga za vložitev pritožbe, ki jo je vložil tožnik sam po izteku zakonsko določenega roka, saj je bila sodna odločba pravilno vročena le njegovemu pooblaščencu- odvetniku, ki pa v 15-dnevnem zakonskem roku pritožbe ni vložil. Ker je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje predlagan iz očitno neupravičenega razloga, ga je bilo potrebno na podlagi drugega odstavka 120. člena ZPP zavrniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0074700
ZGD-1 člen 266, 283. OZ člen 13, 13/1, 18, 18/1, 69, 69/1, 73, 73/1, 86, 86/1.
plačilo storitev poslovodenja – ničnost pogodbe – pooblastilo za sklenitev pogodbe – predsednik nadzornega sveta – naknadna odobritev uprave – konkludentna izjava volje – falsus procurator
Pogodba, tudi gospodarska, se lahko sklene po zastopniku. Pogodba, ki jo sklene pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila (falsus procurator), zavezuje neupravičeno zastopanega, če jo ta pozneje odobri (izrecno ali s konkludentnimi ravnanji). Sodišče prve stopnje je zato upravičeno presojalo, ali je uprava tožene stranke sporni pogodbi naknadno odobrila.
Sodišče prve stopnje je zato upravičeno presojalo, ali je uprava tožene stranke sporni pogodbi naknadno odobrila.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - nepremoženjska škoda
Med ravnanjem tožene stranke (tožena stranka je tožnici (dvakrat) nezakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi) in zdravstvenimi težavami tožeče stranke oziroma nastalo škodno posledico ni vzročne zveze. Prav tako toženi stranki ni mogoče očitati krivde, saj ji ni mogoče očitati, da je v zvezi s podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici zavestno kršila zakon. Ker niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti, tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen.
pravni interes za pritožbo – položaj pravdne stranke – prenos terjatve v stečajnem postopku – sklep o končni razdelitvi – singularno pravno nasledstvo – vstop prevzemnika terjatve v pravdo – preklic pooblastila
V primeru prenosa terjatve v stečajnem postopku se prekinjen pravdni postopek nadaljuje na podlagi prvega odstavka 215. člena ZPP s prevzemnikom terjatve, ki ima po prvem odstavku 215. člena ZPP položaj pravnega naslednika prvotne tožeče stranke.
Skladno z določbo 99. člena ZPP preklic pooblastila za sodišče učinkuje, ko mu je naznanjen. V primeru, kadar preklic pooblastila sodišču ni naznanjen, sodišče sodna pisanja veljavno vroča (bivšemu) pooblaščencu stranke.
ZBPP člen 46, 46/2. ZIZ člen 2, 2/2. ZJSRS člen 28, 28/5. ZPP člen 171, 173.
uvedba izvršilnega postopka po uradni dolžnosti - oprostitev stroškov postopka - stroški izplačani iz proračuna sodišča - pravna praznina - izterjava stroškov postopka - analogna uporaba določb ZBPP - predlagalni izvršilni postopek
Pritrditi je sodišču prve stopnje, da zahtevane zakonske podlage iz drugega odstavka 2. člena ZIZ, da zakon določa, da se postopek uvede po uradni dolžnosti, ni.
Ker je iz utemeljitve predloga novele ZPP-D za razveljavitev določb ZPP, ki urejajo institut oprostitve stroškov postopka, evidentno, da namen zakonodajalca ni, da se nasprotni stranki stroški, ki so bili v postopku izplačani iz sredstev proračuna sodišča, ker je stranka po zakonu oproščena plačila stroškov, odpustijo, temveč je bil namen le odprava dvotirnega odločanja, in gre za očitni spregled zakonodajalca, da ZBPP teh določb nima, je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljeno, da se pravna praznina izpolni z analogno uporabo določb ZBPP.
Omejevanje konkurence je zakonsko prepovedano, in za kršitev zakona ni pomembno, ali je storjeno s pogodbenim, ali zunajpogodbenim ravnanjem.
Pomen 216. člena ZPP je v tem, da znižuje dokazno mero zato, da ne bi bili odškodninski zahtevki neuspešni zgolj zato, ker se ne more z zadnjo gotovostjo razjasniti, koliko je ravnanje prispevalo k nastanku škode. Ugotavljanje škode po prostem preudarku pa ni prosto v tem smislu, da bi sodišče lahko povsem „čez palec“ in torej arbitrarno ocenjevalo višino škode.
Ocena izgubljenega dobička mora sloneti na utemeljenih pričakovanjih. Temelje za oceno dobička mora torej odškodninski upravičenec razkriti in nosi glede tega trditveno in dokazno breme.
Trditve stranke, ki so same po sebi bistvene za odločitev v zadevi sami, ne morejo biti poslovna skrivnost do takšne mere, da bi jih tožena stranka sploh ne smela izvedeti. Če bi bile, bi se toženi stranki odvzela pravice do obrambe.
Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine. Če vloži novo zahtevo za ponovno odmero pokojnine, se zahteva zavrže na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali pa so ji bile naložene kakšne obveznosti.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – nadomestna izpolnitev – neobičajen način izpolnitve – medsebojna kompenzacija – ustaljena praksa med strankama
Nadomestna izpolnitev je eden najpogostejših primerov neobičajnega načina izpolnitve. Zato načelnemu materialnopravnemu izhodišču prvostopnega sodišča, ki tolerira medsebojne kompenzacije v gradbeništvu s posledičnim dogovorom o nadomestni izpolnitvi, ni mogoče pritrditi. Prav tako je pravno zmoten prvostopenjski zaključek, da je za presojo o običajnem načinu plačila odločilna ustaljena praksa v gradbeništvu, ne pa ustaljena praksa med pravdnima strankama.
ZIZ člen 41, 41/2-6, 44, 44/3, 257, 257/1, 258, 258/1-1. ZPP člen 436, 436/3.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – dajatveni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – odločba domačega sodišča – zavarovanje s predhodno odredbo – zanikanje obstoja obligacijskega razmerja z upnikom – domnevna nevarnost
Izvršilno sodišče je v sklepu o izvršbi odločalo tako o terjatvi kot o stroških, pri čemer v tem delu izvršilno sodišče (po uspešnem ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine) sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni razveljavilo, temveč je odločilo, da se bo o terjatvi in stroških odločalo v pravdnem postopku pred pristojnim sodiščem (enako kot pri ugovoru zoper plačilni nalog).
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (enako kot plačilni nalog) v dajatvenem delu (ki se glasi na denarno terjatev in še ni izvršljiv) je šteti kot odločbo domačega sodišča v skladu s prvim odstavkom 257. člena ZIZ.