Tožena stranka ni dokazala, da bi tožnika pred podano izredno odpovedjo pisno seznanila z očitanimi kršitvami in mu omogočila zagovor, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
posestno varstvo - motenje posesti - motenje posesti poti - dostop do rečne struge - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - obstoj posesti
Motenje posesti se ugotavlja glede na prej obstoječ obseg posesti. Bistveno je, da pred motenjem obstoječ način izvrševanja tožnikove posesti postane otežen. Za presojo obstoja posesti poti je torej bistveno, ali je imel drugi tožnik v posesti zatrjevano pot, kjer naj bi prišlo do motenja.
OZ člen 131, 131/1, 168, 168/2, 171, 171/1, 179, 270, 270/1, 285, 285/2, 922, 922/1, 965, 965/2. ZDR-1 člen 35, 45, 45/1. ZVZD-1 člen 5, 12.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - poškodba pri delu - avtomatska premična vrata - varni delovni pogoji - zavarovalni primer - opustitev dolžne skrbnosti - običajna praksa - soodgovornost delavca - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - poškodba hrbtenice - delno plačilo odškodnine - valorizacija plačanega zneska - metoda valorizacije
Zavarovalna pogodba se sklene za nek riziko. Realizacija rizika pomeni zavarovalni primer. Dogodek, glede katerega se sklene zavarovanje (zavarovalni primer), mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov. Nenadna nezgoda delavca na delovnem mestu predstavlja zavarovalni primer.
Tožnica je delovanje vrat poznala. V konkretnem primeru jih je uporabljala napačno. Vendar je bila taka splošna praksa delavcev, ki jo je zavarovanec tožene stranke toleriral in delavcev ni opozarjal, da je pred prehodom skozi vrata vedno treba uporabiti pritisno tipko za avtomatsko odpiranje vrat.
Dolžnost delodajalca, da delavca usposobi za varno opravljanje dela (v tem okviru tudi s prehajanjem skozi avtomatska dvižna vrata), se v konkretnih okoliščinah primera ne izčrpa z vedenjem delavca (o splošnih) navodilih za opravljanje varnega dela. Za varno prehajanje spornih vrat so bila po ugotovitvah izvedenca potrebna pisna opozorila na vratih (o pritisku na gumb tudi pri odprtih vratih), ki jih ni bilo.
Zgolj okoliščina, da je tožnica vedela oziroma poznala delovanje vrat, ne pomeni, da je bila vzročna zveza med opustitvijo zavarovanca toženke in nastalo škodo pretrgana. Pravilna je nadaljnja presoja, da je bilo tudi njeno ravnanje premalo skrbno in da je s tem delno sama prispevala k nastanku škode (prvi odstavek 171. člena OZ).
Vprašanje valorizacije je po svoji naravi pravno vprašanje. Sodišče jo mora opraviti po uradni dolžnosti. Če se stranki ne dogovorita za način valorizacije, tudi tega izbere sodišče samo. V odsotnosti sporazuma strank glede izbire metode valorizacije, jo je pritožbeno sodišče opravilo na podlagi gibanja indeksov cen življenjskih potrebščin. Ta zagotavlja objektivni odraz cen v valorizacijskem obdobju in se uporablja kot merilo inflacije.
postopek za vrnitev v prejšnje stanje - narok v postopku za vrnitev v prejšnje stanje - obstoj upravičenega razloga za zamudo - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti
Stališče sodišča prve stopnje, da nepravočasna primopredaja poslov med prejšnjim in novim poslovodjem v družbi ne pomeni opravičljivega razloga za zamudo, je načeloma pravilno, vendar vse zadeve niso enake in je vedno treba upoštevati konkretne okoliščine zadeve. Dolžnik je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje postavil trditve, ki bi lahko kazale, da je pri ravnanju zakonitega zastopnika upnika (ki je hkrati prejšnji poslovodja dolžnika) prišlo do zlorabe. Ker sodišče zlorabam ne sme nuditi pravnega varstva, ne gre za že na prvi pogled neutemeljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče bi zato moralo izvesti narok (drugi odstavek 120. člena ZPP) in na njem izvesti predlagane dokaze ter se prepričati, ali ni morda dolžnik zamudil z ugovorom iz upravičenih razlogov.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00046344
SPZ člen 142, 142/2. ZZK-1 člen 6, 91.
prehod lastninske pravice na obremenjeni nepremičnini - neposredna izvršljivost notarskega zapisa - zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa - učinki vknjižbe zastavne pravice in zaznambe neposredne izvršljivosti - načelo publicitete - vezanost izvršilnega sodišča na zemljiškoknjižno stanje - napaka v elektronski zemljiški knjigi, nastala pri uskladitvi z ročno vodeno zemljiško knjigo
Neposredna izvršljivost notarskega zapisa sicer učinkuje tudi proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini, vendar pa le pod pogojem, da je zaznamovana v zemljiški knjigi. Povedano drugače, zoper kasnejšega pridobitelja lastninske pravice na nepremičnini je mogoče neposredno izvršbo dovoliti le v primeru, če je bila v zemljiško knjigo poleg hipoteke vpisana tudi zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa.
Izvršilno sodišče je vezano na zemljiškoknjižno stanje in morebitnih nepravilnosti v zemljiškoknjižnih postopkih ne more ugotavljati, še manj pa odpravljati.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - neznatna škoda - slabo premoženjsko stanje - blokada transakcijskega računa
Tožeči stranki neutemeljeno navajata, da ima tožena stranka več kot 2,000.000,00 EUR letnega prometa in ves denarni tok preko edinega odprtega TRR, da z blokado 132.234,90 EUR ne bi utrpela škode, saj bi lahko normalno poslovala. Uveljavljani znesek ne more prestavljati neznatne škode v okoliščinah tega primera, ko tožeči stranki gradita začasno odredbo ravno na objektivnih okoliščinah slabega premoženjskega stanja.
Ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe pritožbeno sodišča ugotavlja, da je sodba sodišča prve stopnje obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Razlogi o odločilnih dejstvih, ki so vodili v zavrnitev tožbenega zahtevka, so v tolikšni meri pomanjkljivi (niso navedeni), nejasni in med seboj v nasprotju, da je onemogočen pritožbeni preizkus izpodbijane sodbe.
pravna oseba - pogoji za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - ugotavljanje premoženjskega stanja prosilca
Sodišče prve stopnje je na podlagi javno dostopnih evidenc ugotovilo, da dolžnik posluje z dobičkom in ima odprt transakcijski račun, ki ni blokiran. Tako je pravilno presodilo, da premoženjsko stanje dolžnika ob upoštevanju njegovih skopih trditev, podatkov iz javno dostopnih evidenc in zneska sodne takse ni takšno, da ne bi zmogel plačati sodne takse.
OZ člen 131, 164, 352. ZPIZ-1 člen 201, 281, 282. ZPIZ-2 člen 413, 206.
poklicno zavarovanje - plačevanje zavarovalnih premij s strani delodajalca - neplačilo - denarna odškodnina
Tožnik je ves čas veljavnosti ZPIZ-1 in tudi po uveljavitvi ZPIZ-2 ohranil pravico, da toženec zanj plačuje prispevke za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje in toženec od te obveznosti ni mogel svojevoljno pravno veljavno odstopiti. Zaradi nerednega plačevanja in nato še prenehanja plačevanja prispevkov za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje je imel tožnik ob upokojitvi na svojem računu pri K. d.d. 15.656,37 enot premoženja manj, kot bi imel, če bi toženec izpolnjeval svojo zakonsko obveznost, torej je bil tožnik oškodovan zaradi protipravnega ravnanja toženca, ki je vzrok za nastanek njegove škode. Zaradi neplačevanja mesečnih prispevkov tožniku ni nastajala škoda mesečno, saj je pravice iz obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja lahko zahteval šele ob upokojitvi, zato mu je nastala škoda šele ob upokojitvi. Pritožbeno sodišče zato sprejema presojo sodišča prve stopnje, da je tožnikov tožbeni zahtevek odškodninske narave, da je za svojo škodo tožnik izvedel šele po obvestilu kapitalske družbe in zato njegov zahtevek ni zastaral, toženec pa je s svojim samovoljnim in protipravnim ravnanjem krivdno povzročil tožniku materialno škodo in mu jo je zato dolžan povrniti.
odlog - nepremičnina - dom dolžnika - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - izjemne okoliščine - nesorazmernost
Izguba doma res pomeni trajno in praviloma nepovratno posledico, ki izjemno intenzivno poseže tako v položaj dolžnika kot tudi v položaj njegovih družinskih članov, ki bodo skupaj z njim v izvršbi izgubili svoj dom. A izvršba na tako nepremičnino sama po sebi ni nedopustna, niti sama po sebi ne predstavljata nenadomestljive ali težko nadomestljive škode. Dolžnik mora tako v predlogu za odlog navesti tako trditveno kot tudi dokazno podlago, ki izkazuje, da so pri njem ali njegovih družinskih članih podane okoliščine, ki jim trenutno oziroma v obdobju predlaganega odloga izvršbe onemogočajo poplačilo dolgov in ureditev novega doma drugje.
Ob ugotovljeni vrednosti nepremičnine dolžnika v višini 261.000,00 EUR in goli glavnici terjatev upnikov nad 30.000,00 EUR, pri čemer so izvršbe dovoljene tudi zaradi zamudnih obresti in stroškov izvršilnih postopkov, v konkretnem primeru očitna nesorazmernost ni podana.
ZDZdr člen 39, 39/1, 39/2. URS člen 19, 19/1, 19/2, 35, 51, 51/3.
postopki sprejema osebe na zdravljenje oziroma obravnavo - sprejem na zdravljenje brez privolitve - oddelek pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - ogrožanje lastnega zdravja - duševna motnja - varstvo osebne svobode - odvzem prostosti - poseg v varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - pravica do zdravstvenega varstva
Pritožnica je do svojega stanja in potrebe po zdravljenju z zdravili nekritična, izvajanje terapije v domačem okolju je že opustila, zato so izpolnjeni vsi pogoji iz 39. člena ZDZdr in je zaradi narave duševne bolezni potrebno, da se jo zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom, odklonitev zdravljenja pa je posledica duševne bolezni in s tem povezane nesposobnosti razumevanja lastnega stanja, ne pa posledica zavestne in razumske odločitve.
Odločb toženca iz predhodnih upravnih postopkov ni mogoče ponovno presojati zaradi pravnomočnosti kot ustavne pravne kategorije. Tožeča stranka bi le z obnovo kot izrednim pravnim sredstvom lahko posegla v pravnomočno urejena upravna razmerja. Skladno z določili 260. člena ZUP pa je sodišče pravilno ugotovilo, da zatrjevani obnovitveni razlog (poslabšanje zdravstvenega stanja) ne predstavlja dejstva, ki bi obstajalo že v času izdaje odločbe z dne 23. 11. 2007, ko je toženec zaradi neizpolnjevanja starostnega pogoja po 72. členu ZPIZ-92 zavrnil tožničino zahtevo z dne 1. 8. 2007 za priznanje pravice do sorazmernega dela vdovske pokojnine. Iz tožničine trditvene podlage ni razvidna zatrjevana popolna nezmožnost za delo, ki bi nastala pred moževo smrtjo oziroma v enem letu po njej, kar bi imelo lahko določeno pravno težo. Tudi pravna narava novih izvidov, ki izkazujejo poslabšanje zdravstvenega stanja po pravilni oceni prvostopnega sodišča ne ustrezajo novim dokazom, skladno s 1. točko 260. člena ZUP.1
sodni preizkus primernosti denarne odpravnine - poravnalni odbor - mnenje poravnalnega odbora - pritegnitev zunanjih izvedencev - ocena vrednosti premoženja - stroški postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja - predujem
Po šestem odstavku 609. člena ZGD-1 so stroški, povezani s pritegnitvijo zunanjih izvedencev in izdelavo izvedenskih mnenj, stroški postopka. Po prvem odstavku 614. člena v zvezi z drugim odstavkom 388. člena ZGD-1 stroške postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja predhodno krije glavni delničar. Nagrada se tako izplača iz predujma, ki ga je založila nasprotna udeleženka.
davčna izvršba - seznam izvršilnih naslovov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - preizkus višine terjatve - konkretizacija - prehod trditvenega in dokaznega bremena - nepremičninska izvršba - pogoji za sodno izvršbo - dom dolžnika - načelo sorazmernosti - omejitev izvršbe - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Seštevek posameznih zneskov iz naslova davčnih odmernih odločb se ujema s celotnim zneskom terjatve, ki jo upnik izterjuje na podlagi seznama, zato je višino terjatve mogoče preizkusiti. V kolikor dolžnik skuša izpodbiti pravilnost samih odmernih odločb, pa višje sodišče pojasnjuje, da je sodišče na izvršilni naslov zaradi stroge formalne legalitete vezano in ga ne sme spreminjati niti se spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti, zato bi moral vse morebitne nepravilnosti pri izdaji posamezne odločbe iz seznama dolžnik uveljavljati v predhodnem davčnem postopku.
Ker je upnik izterjevano terjatev v predlogu za izvršbo konkretiziral do te mere, da je mogoče njeno višino v zvezi s predloženimi listinskimi dokazi v celoti preizkusiti, je trditveno in dokazno breme o morebitni nepravilni višini in o morebitnem nepravilnem vračunavanju delnih plačil prevalil na dolžnika. Dolžnik je torej tisti, ki bi moral podati konkretne in dokazno podprte trditve o izvedenih delnih plačilih in o morebitnem drugačnem znesku dolga, tega bremena pa ni zmogel, saj so njegove trditve v zvezi z višino dolga ostale popolnoma pavšalne.
Upnik je že v predlogu za izvršbo jasno in določno navedel, da zapadlih obveznosti ni bilo mogoče izterjati iz dolžnikovih prejemkov, sredstev na računih, terjatev ali premičnega premoženja, priložil je tudi sklep o davčni izvršbi na dolžnikove premičnine in rubežni zapisnik, iz katerega izhaja, da je bila premičninska izvršba neuspešna (čemur dolžnik tudi pritrjuje). V odgovoru na ugovor pa je upnik dodatno priložil še štiri sklepe o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva in trdil, da je bila tudi ta izvršba neuspešna, česar dolžnik ne v odgovoru na to vlogo ne sedaj v pritožbi ne prereka. Ravno tako dolžnik ni nasprotoval navedbam upnika, da je bil v času davčnih izvršb nezaposlen in brez dohodkov. Višje sodišče ob pojasnjenem pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je upnik uspel izkazati obstoj procesne predpostavke za dovolitev nepremičninske izvršbe.
V zvezi nepremičnino dolžnik podaja ugovorni razlog iz 7. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, torej da je izvršba dovoljena na stvar, na kateri je možnost izvršbe omejena, saj gre za dolžnikov dom. Take navedbe so neutemeljene, saj ZIZ za tako sklepanje ne daje podlage, prav tako ne slovenska sodna praksa ne sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice izvršbe na nepremičnino, ki je dolžnikov dom, ne prepovedujeta. Sama očitana nesorazmernost med vrednostjo nepremičnin in terjatvijo (tudi če je podana) še ne pomeni nujno razloga, ki bi preprečeval izvršbo, temveč je treba upoštevati okoliščine vsakega konkretnega primera. Tudi morebitna nizka višina terjatve v posamezni zadevi sama po sebi še ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo s prodajo nepremičnin, načelo sorazmernosti iz 3. člena ZIZ pa je varovano z možnostjo dolžnika, da lahko predlaga omejitev že dovoljene izvršbe pod pogoji iz 169. člena ZIZ.
Na pravilnost dovolitve nepremičninske izvršbe tudi ne morejo vplivati epidemiološke razmere zaradi Covid-19. Poudariti je, da je vpliv teh razmer že predvidel in uredil zakonodajalec z zakonskimi prekinitvami teka rokov in zakonskim odlogom izvršbe, vsi ti ukrepi pa so bili v predmetni zadevi pravilno upoštevani.
Davčna izvršba se v sodnem postopku lahko opravlja le na nepremičnine ali poslovni delež, zato je možnost omejitve izvršbe omejena zgolj na predlog, da se izvršba opravi le na nekatere od nepremičnin, na katerih je vknjižena hipoteka, ne pa na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet.
nagrada cenilca - pripombe na cenitveno poročilo - odmera nagrade in stroškov cenilcu
Dolžnik je podal pripombe na cenitveno poročilo sodne cenilke kmetijske stroke, vendar to ne pomeni, da ji ne pripada nagrada za opravljeno delo.
Glede na podano izvedensko mnenje ni mogoče reči, da bi bilo očitno napačno, da sodna cenilka ne bi sledila sklepu sodišča o določitvi in da ji že v tej fazi ne bi pripadala nagrada. Na dolžnikove pripombe bo morala odgovoriti v nadaljevanju postopka ugotavljanja vrednosti nepremičnine.
odločba o stroških postopka - kriterij potrebnosti stroškov - vsebinska obravnava vloge - uspeh stranke v postopku
Sodišče druge stopnje soglaša s pristopom sodišča prve stopnje, ki je navedeni vlogi z dne 9. 12. 2019 in 18. 2. 2020 presojalo po vsebini in v kontekstu celotnega postopka. Tudi sama dolžnica priznava, da sta bili vlogi del njene obrambe, zato ju je tudi pravilno presojati glede na končni uspeh dolžnice v postopku. Drobljenje vlog, kot želi to storiti dolžnica, ni skladno s pojasnjenim izhodiščem, ampak je za stroškovno odločitev pomembna glavna vsebina in povezava vlog.
Pomemben je neuspeh dolžnice z ugovorom po izteku roka z dne 11. 9. 2019, ki je bil zavržen. Drugačno razumevanje dolžnice ni utemeljeno. Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da sta bili po njuni bistveni vsebini vlogi povezani z navedenim ugovorom. Tudi vloga z dne 18. 2. 2020 se je v bistvenem nanašala na zatrjevanje, da je bil dolg v celoti poravnan in da je ugovor po izteku roka dopusten.
ZPP člen 191, 191/1, 191/2. ZZK-1 člen 1. SPZ člen 11, 11/1.
naknadna razširitev tožbe - naknadno sosporništvo na pasivni strani
Tožničina naknadna razširitev tožbe še na novega toženca (poleg prvotnega toženca) predstavlja naknadni nastanek sosporništva, ki ga opredeljuje ZPP v 191. členu in za dovolitev katerega morajo biti podane tako splošne predpostavke, kot so te določene v prvem odstavku 191. člena, kot posebne predpostavke na strani tožene stranke, kot so določene v drugem odstavku.
Glede na vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi je lastništvo stopnic in s tem imetništvo stopnic kot nevarne stvari jasno ter zato za dokazovanje lastništva teh stopnic samo dejstvo, kateri pravni subjekt vodi to stopnišče tudi v svojih poslovnih knjigah, ni pravno pomembno. Za stopnišče, kot poseben del stavbe, ki je kot tak vpisan v zemljiško knjigo in za katerega velja pravni režim nepremičnine, velja, da je lastnina tistega, ki je kot lastnik vpisan v zemljiško knjigo, saj to izhaja iz pomena zemljiške knjige kot javne evidence (stvarnih) pravic na nepremičninah (1. člen ZZK-1) in iz določila 11/1 člena SPZ.
KZ-1 člen 2, 87. ZKP člen 380, 380/1. ZS člen 53a, 53a/2, 54, 54/1, 54/2.
sprememba denarne kazni v zapor - način izvršitve denarne kazni - izterjava denarne kazni - pristojnosti strokovnega sodelavca - obravnava pred sodiščem druge stopnje
Pritožbi ni moč pritrditi, da je sklep z dne 7. 10. 2020, ki ga je izdalo sodišče prve stopnje v izvršilnem postopku zoper obsojenega za izterjavo denarne kazni nezakonit, ker bi ga naj izdala strokovna sodelavka, ki takih pooblastil nima in ker bi naj bilo napačno sklenjeno, da se izvršilni postopek zoper pritožnika, ne uvede (list. št. 402). 54. člen Zakona o spremembah Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS-M) določa v prvem odstavku, da imajo sodišča strokovne sodelavce, ki opravljalo delo na uradniških delovnih mestih kot višji pravosodni svetovalci ali pravosodni svetniki. Strokovni sodelavci v posameznih zadevah izven glavne obravnave zaslišujejo stranke, priče in izvedence, opravljajo zahtevnejše priprave za glavno obravnavo, poročajo na sejah senatov, izdelujejo osnutke sodnih odločb, pod vodstvom sodnika vodijo glavne obravnave, ter opravljajo druga dela po odredbi sodnika (drugi odstavek 54. člena ZS-M). 53. a člen tega zakona pa v drugem odstavku določa, da samostojni pomočniki in višji sodni pomočniki med drugim vodijo izvršilne postopke in izdajajo sklepe o dovolitvi izvršbe za izterjavo denarnih terjatev. Strokovna sodelavka Z,. G. je za to smela samostojno izdati omenjeni sklep, ki je že pravnomočen, da se izvršilni postopek zoper obsojenega J. J. za izterjavo denarne kazni, naloženi s sodbo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu I K 45085/2014 z dne 18. 5. 2015, ne uvede. V točki 3 obrazložitve tega sklepa pa je tudi obširno obrazložila razloge, zakaj izvršilnega postopka sodišče ni uvedlo.