Odločb toženca iz predhodnih upravnih postopkov ni mogoče ponovno presojati zaradi pravnomočnosti kot ustavne pravne kategorije. Tožeča stranka bi le z obnovo kot izrednim pravnim sredstvom lahko posegla v pravnomočno urejena upravna razmerja. Skladno z določili 260. člena ZUP pa je sodišče pravilno ugotovilo, da zatrjevani obnovitveni razlog (poslabšanje zdravstvenega stanja) ne predstavlja dejstva, ki bi obstajalo že v času izdaje odločbe z dne 23. 11. 2007, ko je toženec zaradi neizpolnjevanja starostnega pogoja po 72. členu ZPIZ-92 zavrnil tožničino zahtevo z dne 1. 8. 2007 za priznanje pravice do sorazmernega dela vdovske pokojnine. Iz tožničine trditvene podlage ni razvidna zatrjevana popolna nezmožnost za delo, ki bi nastala pred moževo smrtjo oziroma v enem letu po njej, kar bi imelo lahko določeno pravno težo. Tudi pravna narava novih izvidov, ki izkazujejo poslabšanje zdravstvenega stanja po pravilni oceni prvostopnega sodišča ne ustrezajo novim dokazom, skladno s 1. točko 260. člena ZUP.1
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - KONCESIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00049576
ZSV člen 108. ZUP člen 224, 224/2-3. ZUS-1 člen 32, 32/1, 64, 64/1, 64/3, 64/4.
spor majhne vrednosti - koncesija za opravljanje javne službe pomoč družini na domu - plačilo socialnovarstvene storitve - odstop od koncesijske pogodbe - prepoved izvajanja koncesije - prenehanje koncesijske pogodbe - prenehanje koncesije - inšpekcijski nadzor - izvršljivost odločbe - zadržanje izvršitve upravnega akta - pravna varnost - pobotni ugovor - odpadla pravna podlaga
Tako splošne pravne akte (zakoni in ustava) kot individualne (odločbe in sodbe) je treba spoštovati, pa tudi če se adresarji z njihovimi določili ne strinjajo. Le na tak način se dosega pravna varnost, ki je vitalnega pomena za obstoj in za funkcioniranje vsake pravne države.
Ignoriranje upravnega akta, kakršen je bil izrečen tožnici, ne more rezultirati v plačilu opravljenega dela, ki je bilo septembra 2017 tožnici (ker izrečenih napak in nepravilnosti ni odpravila) še prepovedano. Drugačna presoja bi pomenila negiranje pravne varnosti. Iz razlogov pravne varnosti pa je inšpekcijsko odločbo morala spoštovati tudi toženka. Če bi se tudi ona kot najpomembnejša in temeljna samoupravna lokalna skupnost požvižgala na inšpekcijsko prepoved, bi toliko bolj ogrozila pravni red. Tako pa je ravnala pravilno in v skladu z zakonom, ko je po izdaji odločbe našla drugega izvajalca za tista dela, ki ga je inšpekcija tožnici do odprave napak prepovedala ter o novem izvajalcu obvestila tožničine stranke.
KZ-1 člen 2, 87. ZKP člen 380, 380/1. ZS člen 53a, 53a/2, 54, 54/1, 54/2.
sprememba denarne kazni v zapor - način izvršitve denarne kazni - izterjava denarne kazni - pristojnosti strokovnega sodelavca - obravnava pred sodiščem druge stopnje
Pritožbi ni moč pritrditi, da je sklep z dne 7. 10. 2020, ki ga je izdalo sodišče prve stopnje v izvršilnem postopku zoper obsojenega za izterjavo denarne kazni nezakonit, ker bi ga naj izdala strokovna sodelavka, ki takih pooblastil nima in ker bi naj bilo napačno sklenjeno, da se izvršilni postopek zoper pritožnika, ne uvede (list. št. 402). 54. člen Zakona o spremembah Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS-M) določa v prvem odstavku, da imajo sodišča strokovne sodelavce, ki opravljalo delo na uradniških delovnih mestih kot višji pravosodni svetovalci ali pravosodni svetniki. Strokovni sodelavci v posameznih zadevah izven glavne obravnave zaslišujejo stranke, priče in izvedence, opravljajo zahtevnejše priprave za glavno obravnavo, poročajo na sejah senatov, izdelujejo osnutke sodnih odločb, pod vodstvom sodnika vodijo glavne obravnave, ter opravljajo druga dela po odredbi sodnika (drugi odstavek 54. člena ZS-M). 53. a člen tega zakona pa v drugem odstavku določa, da samostojni pomočniki in višji sodni pomočniki med drugim vodijo izvršilne postopke in izdajajo sklepe o dovolitvi izvršbe za izterjavo denarnih terjatev. Strokovna sodelavka Z,. G. je za to smela samostojno izdati omenjeni sklep, ki je že pravnomočen, da se izvršilni postopek zoper obsojenega J. J. za izterjavo denarne kazni, naloženi s sodbo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu I K 45085/2014 z dne 18. 5. 2015, ne uvede. V točki 3 obrazložitve tega sklepa pa je tudi obširno obrazložila razloge, zakaj izvršilnega postopka sodišče ni uvedlo.
kazenska sankcija - izrek zapora ali pogojne obsodbe - obteževalne in olajševalne okoliščine - predkaznovanost - kaznivo dejanje goljufije
Obdolženec je obravnavano kaznivo dejanje storil v mesecu juliju 2015, pred tem pa še kaznivi dejanji leta 2014 in 2013, kar povzema tudi pritožba, v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja pa je po sodbi Okrajnega sodišča v Mariboru II K 35709/2014 z dne 6. 3. 2015, ki je postala istega dne pravnomočna, tekla preizkusna doba, torej je obravnavano kaznivo dejanje storil kljub temu, da mu je bila izrečena sankcija opozorilne narave, kar je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo pri izbiri in odmeri kazenske sankcije. Upravičeno je zaključilo, da izrečene pogojne obsodbe obdolženca očitno niso odvrnile od ponavljanja kaznivih dejanj in zato ponovni izrek sankcije opozorilne narave ne bi bil primeren.
nagrada cenilca - pripombe na cenitveno poročilo - odmera nagrade in stroškov cenilcu
Dolžnik je podal pripombe na cenitveno poročilo sodne cenilke kmetijske stroke, vendar to ne pomeni, da ji ne pripada nagrada za opravljeno delo.
Glede na podano izvedensko mnenje ni mogoče reči, da bi bilo očitno napačno, da sodna cenilka ne bi sledila sklepu sodišča o določitvi in da ji že v tej fazi ne bi pripadala nagrada. Na dolžnikove pripombe bo morala odgovoriti v nadaljevanju postopka ugotavljanja vrednosti nepremičnine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00047850
ZKP člen 369, 369/4. KZ-1 člen 135, 135/2, 192, 192/2.
nova dejstva in dokazi - pritožbeni razlogi - prištevnost obdolženca - dvom v prištevnost - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - kaznivo dejanje grožnje - eno kaznivo dejanje
Nova dejstva in novi dokazi, na kar v pritožbi opozarja pritožnik, niso samostojni pritožbeni razlog, temveč sredstvo za presojo pravilnosti in popolnosti v sodbi sodišča prve stopnje ugotovljenega dejanskega stanja. Da je novo dejstvo oziroma nov dokaz pravilno uveljavljen v pritožbi, morajo biti izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 369. člena ZKP, čemur v obravnavanem primeru ni bilo zadoščeno, saj pritožnik ni razumno pojasnil, zakaj ta dejstva oziroma dokazi niso bili navajani oziroma predloženi že prej.
Pritožbenim zavzemanjem, da bi šlo za eno kaznivo dejanje, ni moč slediti. Gre za raznovrstni kaznivi dejanji, usmerjeni zoper različna kazensko pravno varovana objekta (v primeru kaznivega dejanja grožnje so varovane človekove pravice in temeljne svoboščine, v primeru kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe pa je objekt zaščite mladoletna oseba). Poleg tega gre med kaznivima dejanjema tudi za različen krog možnih storilcev le teh (pri kaznivem dejanju grožnje je storilec lahko vsak, pri kaznivem dejanju zanemarjanja mladoletne osebe pa le storilec, ki ima določene lastnosti oziroma položaj - delicta propria). Še posebej pa je pomembna in upoštevna tudi okoliščina, da gre za različen časovni okvir izvršitvenih ravnanj, kot to izhaja že iz izreka izpodbijane sodbe, saj kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe datira v časovno obdobje od začetka leta 2011 do 10. 12. 2014, kaznivo dejanje grožnje pa je z dne 22. 2. 2020.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00046373
SPZ člen 111, 142, 142/2, 150. ZZK-1 člen 5, 6, 6/1. ZIZ člen 55, 59, 59/1.
neposredna izvršljivost notarskega zapisa - sporazum o zavarovanju denarne terjatve v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa - nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - publicitetno načelo - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - oblikovanje etažne lastnine - prehod hipoteke - nedeljivost hipoteke - zastavni dolžnik - glavni dolžnik - materialnopravni pobot - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe
Pravno pravilo iz drugega odstavka 142. člena SPZ že samo po sebi ovrže pritožnikova argumenta, da je prodaja nepremičnin nedopustna, ker je lastnik le-teh in ni stranka neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ki je v tem postopku izvršilni naslov.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - trpinčenje na delovnem mestu
Ob pravilni presoji, da toženka tožnice ni trpinčila na delovnem mestu, da torej ni podano protipravno ravnanje, je sodišče prve stopnje odškodninski zahtevek utemeljeno zavrnilo.
Na podlagi medicinske dokumentacije že postavljena izvedenka sodne medicine potrdila, da je B. M. utrpela dva udarca z ročajem metle. En udarec je bil usmerjen v predel zgornjega dela leve podlahti, drug udarec pa je bil usmerjen v področje leve dlani in glede na to, da je bila opisana precej velika oteklina v zgornjem delu leve podlahti, je dopustila, da je oškodovanka v tem delu utrpela dva topa udarca z ročajem metle v področju leve podlahti. Po povedanem se pritožbene navedbe v smeri, da oškodovanka ni žrtev v tem stanovanjskem bloku, kot je sama izpovedovala in da tudi iz njenih pisanj izhaja, da ima oškodovanka preganjavico, da ji vsi želijo škodovati, zato kreira razne teorije zarote, izkažejo kot nerelavantne za obravnavani dogodek in ne izkazujejo očitkov pritožbe glede razlogov v izpodbijani sodbi, relevantnih za ta kazenski postopek, temveč izključno vrednostno oceno oškodovankinih osebnostnih lastnosti, kar je nekorektno in tudi ni predmet tega kazenskega postopka.
ZDR-1 člen 9, 9/1, 13, 89, 89/1, 89/1-1, 90, 90-9, 127.. ZPP člen 8, 212, 214, 214/2.. OZ člen 34.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zmotna uporaba materialnega prava - izplačilo nagrade
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da ni prišlo do prenehanja potreb po opravljanju tožnikovega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi iz organizacijskih razlogov v smislu določbe prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Ta kot poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi med drugim določa tudi prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi organizacijskih razlogov. Drugačna organizacija, ki je v tem, da se delovno mesto ukine in delo prerazporedi na zaposlene pri toženi stranki oziroma zunanjega izvajalca, s katerim je tožena stranka sodelovala že prej, pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega ni več potrebe po opravljanju dela, ki ga je opravljal tožnik.
znižanje preživnine zaradi spremenjenih razmer - spremenjene okoliščine - zmanjšanje osebnega dohodka - delovne in zaposlitvene zmožnosti
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sta se starša (predlagatelj in mati otrok) že ob zadnji določitvi preživnine sporazumela o tem, da otroka obiskujeta Montessori program. Te okoliščine se torej niso spremenile zgolj zato, ker je starejši otrok pričel obiskovati osnovno šolo z Montessori programom. Res pa je, da so se v tem smislu potrebe starejšega otroka nekoliko zvišale, saj je plačilo tega programa v šoli nekoliko višje kot v vrtcu. Višje potrebe enega otroka pa posledično ne morejo biti razlog za znižanje preživnine.
Domnevno abstiniranje obdolženca od alkohola in prepovedanih drog v zadnjih treh mesecih odkar je v priporu ter sklicevanje na mnenje izvedenca dr. A. A., da je obdolženec nevaren za okolico samo v primeru, če je pod vplivom psihoaktivnih snovi, ne prepričajo pritožbenega sodišča o zmotnosti prvostopenjske presoje, da je izkazana ponovitvena nevarnost in da pripor zoper obdolženca ni nujen, neogibno potreben in sorazmeren ukrep.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - huda malomarnost - zmotna uporaba materialnega prava - hujša kršitev delovne obveznosti
Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno sklenilo, da tožnik s spanjem na delovnem mestu ni opustil skrbnosti, ki se pričakuje od povprečnega mornarja luke. Tožnik je bil kot mornar dolžan skrbeti za plovila v marini, in sicer v obliki predpisanih obhodov, v času med obhodi pa je moral biti na razpolago za primer, da bi bila zaradi težav s plovili v marini potrebna njegova pomoč. Povprečno skrben delavec na takem delovnem mestu ne bi (za)spal, saj se v takem primeru ne bi mogel (zadosti hitro) odzvati in opraviti svojega dela, če bi bilo to potrebno.
Pritožbeno sodišče sicer verjame, da bo zaradi tega storilec utrpel določene neugodne posledice, vendar glede na zakonska določila nima podlage, da bi ob upoštevanju teh okoliščin poseglo v izpodbijano odločitev ter storilcu omogočilo, da kljub storitvi hujšega prekrška v času preizkusne dobe obdrži veljavno vozniško dovoljenje oz. odločilo, da se storilcu podaljša izvrševanje odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-2, 17/3, 20a, 20a/1, 20a/2, 24, 24/1, 55, 55/1-2, 55/1-12, 58, 58/3, 71, 71/1, 71/2, 71/2-3, 74, 74/5. ZN člen 4, 23, 43, 45. ZPP člen 224, 224/1, 224/4. OZ člen 347, 347/1, 365, 365/2.
izvršilni naslov - izvršljiv notarski zapis - ugotavljanje ničnosti notarskega zapisa v izvršilnem postopku - soglasje dolžnika o neposredni izvršljivosti zapisa - vezanost sodišča na izvršilni naslov - aktivna legitimacija upnika - prehod terjatve - hipoteka - zemljiškoknjižni izpisek - javna listina - zastaranje zahtevka za plačilo zamudnih obresti - odlog izvršbe - potrošnik - sodba SEU
Ko je dano soglasje za neposredno izvršljivost, to povzroči, da notarski zapis pridobi lastnost izvršilnega naslova tudi, če je v njem določena obveznost, glede katere ni dovoljena poravnava. To potrjuje tudi ugovorni razlog iz 5. točke prvega odstavka 55. člena v zvezi s tretjim odstavkom 17. člena ZIZ, v skladu s katerim izvršba ni dopustna, če je obveznost iz notarskega zapisa, na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena ali izrečena za nično. Šele razveljavitev ali ugotovitev ničnosti pravnega posla iz notarskega zapisa z odločbo predstavlja ugovorni razlog v izvršilnem postopku.
(Novi) upnik je svojo aktivno legitimacijo v tem izvršilnem postopku opiral na notarski zapis SV 000 z dne 23. 3. 2012, prehod terjatve po njem pa zatrjeval na podlagi pogodbe o odstopu terjatve z dne 8. 7. 2019. Te k predlogu res ni priložil, a prvi odstavek 24. člena ZIZ tega od upnika tudi ne zahteva. Le v primeru ugovora prehoda terjatve (12. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ) je novi upnik listino, ki dokazuje tak prehod, dolžan tudi predložiti (tretji odstavek 58. člena ZIZ). A dolžnica prehodu terjatve s posojilodajalke na novega upnika v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni ugovarjala.
Izpisek iz zemljiške knjige je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, dokler ni dokazano nasprotno (prvi in četrti odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), in kot tak listina, ki ustreza zahtevani listini iz prvega odstavka 24. člena ZIZ.
V zvezi z zastaranjem dogovorjenih zamudnih obresti je sodišče prve stopnje pojasnilo, da gre za občasne terjatve, za katere velja 3-letni zastaralni rok.
Iz predloženega notarskega zapisa ne izhaja, da bi šlo za potrošniško razmerje v smislu Direktive EU 93/138 in sodbe SEU v zadevi Kuhar, saj je bila pogodba sklenjena zgolj med dvema fizičnima osebama, in iz nje ne izhaja, da bi se posojilodajalec s posojanjem denarja ukvarjal v okviru svojega poklica oz. poslovne dejavnosti.
dovoljenost ugovora - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - preživnina otroka - stiki otroka - začasna odredba o stikih - način izvajanja stikov - varstvo koristi otroka - pravica do izjave - ugovor zoper sklep o začasni odredbi
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica ogroženosti otroka zaradi (neplačevanja) preživnine niti ni zatrjevala, še manj pa izkazala z zadostno stopnjo verjetnosti.
SPZ člen 88, 89, 210, 217, 217/1, 217/2.. ZTLR člen 54.
priposestvovanje služnosti - služnost poti - dejansko izvrševanje služnosti - pričetek teka priposestvovalne dobe - služnost na lastni stvari - nasprotovanje lastnika - dobra vera - nujna pot
V skladu s prvim odstavkom 217. člena SPZ se poleg desetletnega dejanskega izvrševanja služnosti s strani lastnika gospodujoče nepremičnine zahteva še dobra vera lastnika gospodujoče nepremičnine.
Na slednje pa ne vpliva zatrjevanje tožeče stranke, da so izpolnjeni vsi pogoji za dovolitev nujne poti iz 88. in 89. člena SPZ, saj tožeča stranka takšnega zahtevka ni postavila, o ustanovitvi nujne poti pa se odloča po posebnem - nepravdnem postopku.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da je izredna odpoved prepozna, torej podana po poteku 30-dnevnega subjektivnega roka iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Vodja cestninskega nadzora pri toženi stranki ni oseba, ki odloča o delovnopravnih ukrepih tožene stranke, zato je povsem irelevantno, kdaj se je seznanil z okoliščinami primera, tudi če je neposredno nadrejen tožnikoma. Bistvena je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je uprava tožene stranke z razlogi za odpoved seznanila 27. 1. 2020, zato je odpoved, podana 12. 2. 2020, pravočasna.