izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - huda malomarnost - zmotna uporaba materialnega prava - hujša kršitev delovne obveznosti
Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno sklenilo, da tožnik s spanjem na delovnem mestu ni opustil skrbnosti, ki se pričakuje od povprečnega mornarja luke. Tožnik je bil kot mornar dolžan skrbeti za plovila v marini, in sicer v obliki predpisanih obhodov, v času med obhodi pa je moral biti na razpolago za primer, da bi bila zaradi težav s plovili v marini potrebna njegova pomoč. Povprečno skrben delavec na takem delovnem mestu ne bi (za)spal, saj se v takem primeru ne bi mogel (zadosti hitro) odzvati in opraviti svojega dela, če bi bilo to potrebno.
ZDen člen 73, 73/1, 73/2. ZOR člen 103, 344. ZPP člen 227, 227/1.
vrnitev denacionaliziranega premoženja v naravi - denacionalizacijski zavezanec - odplačen pravni posel - odpoved pravici do odškodnine - pravica do odškodnine - odškodnina v obliki obveznic - vračilo podržavljenega premoženja - ničnost izjave - nedopustna grožnja - odpoved bodoči terjatvi - odpoved terjatvi - dogovor o odpustu dolga - lastninsko preoblikovanje podjetij - izpodbojnost pravnega posla - prenehanje obveznosti - edicijska dolžnost
Vseh groženj ni mogoče obravnavati enako; kadar izrečena grožnja jasno in očitno nasprotuje temeljnim ustavnim načelom in prisilnim predpisom, je takšna pogodba zaradi strahu, povzročenega z grožnjo, lahko nična in ne gre za enega od zakonskih stanov, ki urejajo napako volje.
Pravilni so zaključki sodišča prve stopnje, da situacija, ko je ena od strank pogodbe žrtev izsiljevanja in izjavo volje podpiše pod vplivom bodisi prisile, grožnje ali prevare nasprotne pogodbene stranke, ob tem pa prejme izpolnitev, ki ji je v korist in ji na podlagi tako izjavljene volje pripada, ne presega dejanskega stanu izpodbojnosti in zato ne sega v ničnostno sfero.
Pravno stališče sodne prakse, da gre pri podaji izjave o odpovedi pravici do odškodnine za sporazum o odpustu dolga in je vnaprejšnja odpoved terjatvi po 73. členu ZDen dopustna, je pravilno in ustaljeno.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - trpinčenje na delovnem mestu
Ob pravilni presoji, da toženka tožnice ni trpinčila na delovnem mestu, da torej ni podano protipravno ravnanje, je sodišče prve stopnje odškodninski zahtevek utemeljeno zavrnilo.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00046373
SPZ člen 111, 142, 142/2, 150. ZZK-1 člen 5, 6, 6/1. ZIZ člen 55, 59, 59/1.
neposredna izvršljivost notarskega zapisa - sporazum o zavarovanju denarne terjatve v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa - nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - publicitetno načelo - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - oblikovanje etažne lastnine - prehod hipoteke - nedeljivost hipoteke - zastavni dolžnik - glavni dolžnik - materialnopravni pobot - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe
Pravno pravilo iz drugega odstavka 142. člena SPZ že samo po sebi ovrže pritožnikova argumenta, da je prodaja nepremičnin nedopustna, ker je lastnik le-teh in ni stranka neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ki je v tem postopku izvršilni naslov.
odgovornost za škodo, ki jo povzroči mladoletnik pod nadzorom skrbnika - poškodba učenca v šoli - preprečljivost škodnega dogodka - celovita dokazna ocena
Krivda skrbnika, šole ali druge ustanove se domneva že, če oškodovanec dokaže, da mu je škodo povzročil mladoletnik medtem, ko je bil pod nadzorom te ustanove. Trditveno in dokazno breme glede vseh dejstev v zvezi z morebitnim neobstojem ali nepomembnostjo opustitve (vključno z opredelitvijo dolžnostnega ravnanja) sloni na (za drugega) odgovorni osebi, v konkretnem primeru toženki.
dovoljenost ugovora - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - preživnina otroka - stiki otroka - začasna odredba o stikih - način izvajanja stikov - varstvo koristi otroka - pravica do izjave - ugovor zoper sklep o začasni odredbi
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica ogroženosti otroka zaradi (neplačevanja) preživnine niti ni zatrjevala, še manj pa izkazala z zadostno stopnjo verjetnosti.
Pri določitvi višine preživnine ni odločilen zaslužek, ampak zmožnost pridobivanja dohodka. Preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca so sedaj bistveno boljše, ker nima več preživninske obveznosti do dveh otrok iz prejšnje zveze. Na dobre pridobitne zmožnosti nasprotnega udeleženca kaže tudi njegov življenjski slog.
Razmerje med prihodki staršev predlagatelja ni odločilno za določitev višine preživnine.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da je izredna odpoved prepozna, torej podana po poteku 30-dnevnega subjektivnega roka iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Vodja cestninskega nadzora pri toženi stranki ni oseba, ki odloča o delovnopravnih ukrepih tožene stranke, zato je povsem irelevantno, kdaj se je seznanil z okoliščinami primera, tudi če je neposredno nadrejen tožnikoma. Bistvena je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je uprava tožene stranke z razlogi za odpoved seznanila 27. 1. 2020, zato je odpoved, podana 12. 2. 2020, pravočasna.
odmera stroškov pravdnega postopka - izdaja odločbe - nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov - stroški zastopanja po odvetniku - odvetniška storitev - vrednost točke - sprememba vrednosti točke - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - kriterij uspeha v pravdi
Z vidika odmere stroškov postopka je odločilno, kdaj izda sodišče odločbo o stroških postopka, ne pa, kdaj so bile storitve oziroma posamezna dejanja opravljena. Takrat nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka stranki, ki je uspela v sporu. Ker je prvo sodišče odločilo o stroških postopka po spremembi vrednosti točke, je ravnalo pravilno, ko je za vse storitve upoštevalo vrednost točke 0,60 EUR.
SPZ člen 88, 89, 210, 217, 217/1, 217/2.. ZTLR člen 54.
priposestvovanje služnosti - služnost poti - dejansko izvrševanje služnosti - pričetek teka priposestvovalne dobe - služnost na lastni stvari - nasprotovanje lastnika - dobra vera - nujna pot
V skladu s prvim odstavkom 217. člena SPZ se poleg desetletnega dejanskega izvrševanja služnosti s strani lastnika gospodujoče nepremičnine zahteva še dobra vera lastnika gospodujoče nepremičnine.
Na slednje pa ne vpliva zatrjevanje tožeče stranke, da so izpolnjeni vsi pogoji za dovolitev nujne poti iz 88. in 89. člena SPZ, saj tožeča stranka takšnega zahtevka ni postavila, o ustanovitvi nujne poti pa se odloča po posebnem - nepravdnem postopku.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazloženost
Pritožba neutemeljeno navaja, da odpoved ni ustrezno obrazložena in da ne dosega standarda obrazloženosti, kot se je oblikoval v sodni praksi. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je toženka obrazložila razlog za odpoved v skladu z drugim odstavkom 87. člena ZDR-1, ter pravilno zavrnilo navedbo tožnika, da je poslovni razlog obrazložen le pavšalno. Toženka je namreč po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje v odpovedi oziroma v sklepu o racionalizaciji delovnih mest, ki skupaj z odpovedjo tvori enovit dokument, prikazala stanje njene dejavnosti od začetka epidemije do odpovedi ter pojasnila, zakaj bo obseg zaposlitev prilagodila trenutnim razmeram poslovanja in predvidenemu nadaljnjemu poslovanju, ki je glede na napovedi razvoja epidemije zelo negotovo. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je poslovni razlog ustrezno obrazložila, dejstvo, da v odpovedi ni navedla, koliko zaposlenim je podala odpoved, pa ni odločilno za presojo zakonitosti odpovedi, saj to lahko pojasni tudi v sodnem postopku.
SPZ člen 99, 212, 217, 217/1, 269. ZTLR člen 54, 54/1.
stvarna služnost - priposestovanje služnosti - nepravo priposestvovanje stvarne služnosti - hoja in vožnja po tuji nepremičnini - sporna služnost poti - izvrševanje služnosti - potrebe gospodujoče stvari - priposestvovalna doba pravnih prednikov - desetletna priposestvovalna doba - dobra vera - vpis v zemljiško knjigo - način uporabe - utesnitev služnosti
Tožnica je trdila, da uporabi poti ni nihče nikoli oziroma do leta 2017 nasprotoval. Iz povzetih trditev jasno izhaja, da je tožnica navedla vsa odločilna dejstva v zvezi z dejanskim izvrševanjem služnosti, kateremu nihče dalj časa ni nasprotoval. Sodišče prve stopnje je ob pojasnjeni trditveni podlagi zato izbralo pravilno materialnopravno izhodišče za presojo zadeve in sicer drugi odstavek 217. člena SPZ, ki ureja nepravo priposestvovanje stvarne služnosti.
Ker se v skladu z 219. členom SPZ stvarna služnost izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar, okoliščina, da je sodišče prve stopnje ob ogledu terena zaznalo, da je na krajšem delu poti zaradi terena tožnici omogočen zgolj manevrski prostor v širini 220 cm, ne more imeti odločilnega vpliva, saj bo morala tožnica služnost izvrševati na način, ki bo do toženčevih služečih nepremičnin najbolj obziren. Poleg tega se stvarne služnosti zaradi primarnosti lastninske pravice na služeči nepremičnini utesnjujejo le, če to dopuščata njihov namen in narava.
Zmotno je tožnikovo prepričanje, da lahko v primeru neuspeha v pravdi zaradi slabega premoženjskega stanja zahteva "oprostitev stroškov postopka" za nazaj oziroma da bo sodišče zaradi napak, ki naj bi jih po njegovem mnenju storilo, namesto njega plačalo tožencu stroške postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00046178
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 7, 7/1. ZVPot člen 22, 22/4, 22/5, 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-2, 24/1-3, 24/2. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 38, 47. ZPotK člen 7. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 12, 114, 114/3, 169. OZ člen 83.
Iz določbe prvega odstavka 24. člena ZVPot na podlagi besede "ali" med naštetimi predpostavkami za določitev nepoštenosti pogodbenega pogoja jasno izhaja medsebojno razmerje teh predpostavk in sicer gre za izključevalno (alternativno) naštevanje, kar pomeni, da zadostuje za ugotovitev, da je pogodbeni pogoj nepošten, ugotovitev obstoja ene od predpostavk naštetih v citirani določbi. To izhodišče je pomembno, ker so predpostavke iz člena 3(1) Direktive za potrošnik manj ugodne, saj morata biti praviloma dokazni obe predpostavki nepoštenosti. V tem primeru se mora pri presoji uporabiti za potrošnika ugodnejše pravo. Kot je izrecno navedeno v dvanajsti uvodni izjavi Direktive, gre pri tej le za delno in minimalno uskladitev nacionalnih zakonodaj v zvezi z nedovoljenimi pogoji, pri čemer je državam članicam priznana možnost, da potrošniku zagotovijo višjo raven varstva, kot jo določa Direktiva. V prosti presoji države članice je ali bo uveljavila višjo stopnjo varstva potrošnikov.
Glede na to je slovenski zakonodajalec ob implementaciji Direktive, s tem ko ni posegal v že obstoječe določbe ZVPot, kljub povezanosti predpostavk dobre vere in znatnega ravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih pravdnih strank po Direktivi, obdržal ločenost obeh navedenih predpostavk, ohranil višjo stopnjo varstva potrošnika.
poškodbe zobovja - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - določanje višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah
Sodišče prisodi odškodnino v višini, ki je bila v sodnih postopkih odmerjena v podobnih primerih (načelo objektivizacije), pri tem upošteva konkreten primer in konkretnega oškodovanca (načelo individualizacije). Da sodišče odškodnino na takšen način lahko odmeri, jo mora primerjati z lažjimi, podobnimi in hujšimi primeri.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-2, 17/3, 20a, 20a/1, 20a/2, 24, 24/1, 55, 55/1-2, 55/1-12, 58, 58/3, 71, 71/1, 71/2, 71/2-3, 74, 74/5. ZN člen 4, 23, 43, 45. ZPP člen 224, 224/1, 224/4. OZ člen 347, 347/1, 365, 365/2.
izvršilni naslov - izvršljiv notarski zapis - ugotavljanje ničnosti notarskega zapisa v izvršilnem postopku - soglasje dolžnika o neposredni izvršljivosti zapisa - vezanost sodišča na izvršilni naslov - aktivna legitimacija upnika - prehod terjatve - hipoteka - zemljiškoknjižni izpisek - javna listina - zastaranje zahtevka za plačilo zamudnih obresti - odlog izvršbe - potrošnik - sodba SEU
Ko je dano soglasje za neposredno izvršljivost, to povzroči, da notarski zapis pridobi lastnost izvršilnega naslova tudi, če je v njem določena obveznost, glede katere ni dovoljena poravnava. To potrjuje tudi ugovorni razlog iz 5. točke prvega odstavka 55. člena v zvezi s tretjim odstavkom 17. člena ZIZ, v skladu s katerim izvršba ni dopustna, če je obveznost iz notarskega zapisa, na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena ali izrečena za nično. Šele razveljavitev ali ugotovitev ničnosti pravnega posla iz notarskega zapisa z odločbo predstavlja ugovorni razlog v izvršilnem postopku.
(Novi) upnik je svojo aktivno legitimacijo v tem izvršilnem postopku opiral na notarski zapis SV 000 z dne 23. 3. 2012, prehod terjatve po njem pa zatrjeval na podlagi pogodbe o odstopu terjatve z dne 8. 7. 2019. Te k predlogu res ni priložil, a prvi odstavek 24. člena ZIZ tega od upnika tudi ne zahteva. Le v primeru ugovora prehoda terjatve (12. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ) je novi upnik listino, ki dokazuje tak prehod, dolžan tudi predložiti (tretji odstavek 58. člena ZIZ). A dolžnica prehodu terjatve s posojilodajalke na novega upnika v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni ugovarjala.
Izpisek iz zemljiške knjige je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, dokler ni dokazano nasprotno (prvi in četrti odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), in kot tak listina, ki ustreza zahtevani listini iz prvega odstavka 24. člena ZIZ.
V zvezi z zastaranjem dogovorjenih zamudnih obresti je sodišče prve stopnje pojasnilo, da gre za občasne terjatve, za katere velja 3-letni zastaralni rok.
Iz predloženega notarskega zapisa ne izhaja, da bi šlo za potrošniško razmerje v smislu Direktive EU 93/138 in sodbe SEU v zadevi Kuhar, saj je bila pogodba sklenjena zgolj med dvema fizičnima osebama, in iz nje ne izhaja, da bi se posojilodajalec s posojanjem denarja ukvarjal v okviru svojega poklica oz. poslovne dejavnosti.
procesne pravice oškodovanca - uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku - vabilo oškodovancu - predobravnavni narok - narok za izrek kazenske sankcije - sporazum o priznanju krivde - pritožba oškodovanca - pritožbeni razlogi
Ker je bila oškodovanka v obravnavani zadevi že pravilno poučena in je imela tudi možnost priglasiti premoženjskopravni zahtevek, kar je izrecno zavrnila, je pritožbeno zavzemanje, da bi jo sodišče moralo vabiti na narok za izrek kazenske sankcije in jo (ponovno) seznaniti z možnostjo uveljavljanja svojih pravic, neutemeljeno. Ker oškodovanka premoženjskopravnega zahtevka ni priglasila v postopku pred sodiščem prve stopnje, le tega ne more nadomestiti v pritožbi.
Sodišče prve stopnje oškodovanke ni bilo dolžno vabiti na predobravnavni narok, ki ga je izvedlo neposredno pred narokom za izrek kazenske sankcije. V skladu z določbo 285.a člena ZKP namreč sodišče na predobravnavni narok povabi zgolj stranke in zagovornika, oškodovanka pa ni stranka predmetnega kazenskega postopka. Prav tako oškodovanki ne gre pravica, da jo sodišče seznanja in ji daje možnost izjasnitve o sporazumu o priznanju krivde, sklenjenim med obtoženko in tožilstvom.
Z navedbami, s katerimi nasprotuje kazenski sankciji za storjena kazniva dejanja, oškodovanka ne more uspeti, saj lahko v skladu z določbo četrtega odstavka 367. člena ZKP vloži pritožbo le glede odločbe o premoženjskopravnem zahtevku, objavi pravnomočne sodbe in odločbe o stroških, nima pa pravice, da bi izpodbijala odločbo o kazenski sankciji.
Napoved sodišča, da bo pritožbo zoper svoj sklep obravnavalo kot predlog za dopolnitev sklepa, je sklep procesnega vodstva. Zoper takšne odločitve ni pritožbe. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep sicer korektno izdalo v pisni obliki in z njim seznanilo vse udeležence postopka, vendar je sklep opremilo z napačnim pravnim poukom. Ta napaka na dopustnost pritožbe nima nobenega vpliva. Sodišče stranki ne more dati pravice do pritožbe, če takšno pravico zakon izključuje, zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrglo.