IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00046372
SPZ člen 111, 142, 142/2, 150. ZZK-1 člen 5, 6, 6/1. ZFPPIPP člen 122. ZPP člen 227. ZIZ člen 59, 59/1.
neposredna izvršljivost notarskega zapisa - učinek zaznambe izvršljivosti - nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - prehod hipoteke - nedeljivost hipoteke - začetek učinkovanja vpisov - publicitetni učinek vpisa - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti
Pravno pravilo iz drugega odstavka 142. člena SPZ že samo po sebi ovrže pritožnikova argumenta, da je prodaja nepremičnin nedopustna, ker je lastnik le-teh in ni stranka neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ki je v tem postopku izvršilni naslov.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da je izredna odpoved prepozna, torej podana po poteku 30-dnevnega subjektivnega roka iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Vodja cestninskega nadzora pri toženi stranki ni oseba, ki odloča o delovnopravnih ukrepih tožene stranke, zato je povsem irelevantno, kdaj se je seznanil z okoliščinami primera, tudi če je neposredno nadrejen tožnikoma. Bistvena je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je uprava tožene stranke z razlogi za odpoved seznanila 27. 1. 2020, zato je odpoved, podana 12. 2. 2020, pravočasna.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22, 53, 53/3. ZZZDR člen 5, 5.a, 5.a/1, 131, 131.c. DZ člen 290, 290/1. ZPP člen 8, 254, 254/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 421, 421/4.
varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - nova odločitev o dodelitvi otroka, preživnini in stikih - nasprotna tožba - izvedenec klinične psihologije - novo izvedensko mnenje - mnenje otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - največja korist otroka - preživninska obveznost - višina preživnine - kršitev ustavnih pravic - sodna poravnava
Sodišče druge stopnje sicer pritrjuje pritožbi, da ni dvoma, da imata oba starša potrebne starševske kapacitete (to ugotavlja tudi druga izvedenka in to izhaja tudi iz mnenja CSD), a glede na zaključek obeh izvedenk, da starša še tudi po osmih letih trajanja obravnavane zadeve, nista zmožna konstruktivnega komuniciranja, ki je predpogoj za skupno starševstvo, je sodišče moralo sprejeti oceno, kateri od staršev bo dečkoma nudil boljše pogoje za stabilen razvoj, pri komu se počutita bolj sprejeto, varno in sproščeno.
Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih pritožba ne izpodbija, in sicer:
- da je bila tožnica ob nezgodi stara 80 let,
- da je utrpela prelom desne goleni v kolenskem sklepu, udarnino glave zaradi katere ima retrogradno amnezijo za dogodek,
- da je trpela 5 dni stalne hude (tudi zaradi operacije), 8 dni stalne srednje hude , 21 dni stalne lahke in še 10 dni občasne telesne bolečine,
- da je bila 10 dni hospitalizirana in imela tudi operativni poseg,
- da je trpela 3 mesece sekundarni strah, saj ni vedela ali bo še lahko obdelovala vrt in skrbela za slepega moža,
- da se zmanjšanje življenjske aktivnosti kaže v omejeni gibljivosti desnega kolega srednje stopnje, kar je izvedenec ocenil na 5%, da je omejena v vsakodnevnem življenju pri gospodinjskih opravilih in skrbi za slepega moža, da ne more več prekopavati vrta, kar je prej lahko delala, za posamezna opravila pa mora vložiti 20% do 30% več truda kot pred nezgodo
je odškodnina za telesne bolečine v višini 3.000,00 EUR, za strah v višini 1.500,00 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 8.000,00 EUR odmerjena v skladu z odškodninsko pravno normo 179. in 182. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in primerljiva z odškodninami, ki so se za takšne in podobne škode izoblikovale v sodni praksi (sodba II Ips 448/2009).
Domnevno abstiniranje obdolženca od alkohola in prepovedanih drog v zadnjih treh mesecih odkar je v priporu ter sklicevanje na mnenje izvedenca dr. A. A., da je obdolženec nevaren za okolico samo v primeru, če je pod vplivom psihoaktivnih snovi, ne prepričajo pritožbenega sodišča o zmotnosti prvostopenjske presoje, da je izkazana ponovitvena nevarnost in da pripor zoper obdolženca ni nujen, neogibno potreben in sorazmeren ukrep.
znižanje preživnine zaradi spremenjenih razmer - spremenjene okoliščine - zmanjšanje osebnega dohodka - delovne in zaposlitvene zmožnosti
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sta se starša (predlagatelj in mati otrok) že ob zadnji določitvi preživnine sporazumela o tem, da otroka obiskujeta Montessori program. Te okoliščine se torej niso spremenile zgolj zato, ker je starejši otrok pričel obiskovati osnovno šolo z Montessori programom. Res pa je, da so se v tem smislu potrebe starejšega otroka nekoliko zvišale, saj je plačilo tega programa v šoli nekoliko višje kot v vrtcu. Višje potrebe enega otroka pa posledično ne morejo biti razlog za znižanje preživnine.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-2, 17/3, 20a, 20a/1, 20a/2, 24, 24/1, 55, 55/1-2, 55/1-12, 58, 58/3, 71, 71/1, 71/2, 71/2-3, 74, 74/5. ZN člen 4, 23, 43, 45. ZPP člen 224, 224/1, 224/4. OZ člen 347, 347/1, 365, 365/2.
izvršilni naslov - izvršljiv notarski zapis - ugotavljanje ničnosti notarskega zapisa v izvršilnem postopku - soglasje dolžnika o neposredni izvršljivosti zapisa - vezanost sodišča na izvršilni naslov - aktivna legitimacija upnika - prehod terjatve - hipoteka - zemljiškoknjižni izpisek - javna listina - zastaranje zahtevka za plačilo zamudnih obresti - odlog izvršbe - potrošnik - sodba SEU
Ko je dano soglasje za neposredno izvršljivost, to povzroči, da notarski zapis pridobi lastnost izvršilnega naslova tudi, če je v njem določena obveznost, glede katere ni dovoljena poravnava. To potrjuje tudi ugovorni razlog iz 5. točke prvega odstavka 55. člena v zvezi s tretjim odstavkom 17. člena ZIZ, v skladu s katerim izvršba ni dopustna, če je obveznost iz notarskega zapisa, na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena ali izrečena za nično. Šele razveljavitev ali ugotovitev ničnosti pravnega posla iz notarskega zapisa z odločbo predstavlja ugovorni razlog v izvršilnem postopku.
(Novi) upnik je svojo aktivno legitimacijo v tem izvršilnem postopku opiral na notarski zapis SV 000 z dne 23. 3. 2012, prehod terjatve po njem pa zatrjeval na podlagi pogodbe o odstopu terjatve z dne 8. 7. 2019. Te k predlogu res ni priložil, a prvi odstavek 24. člena ZIZ tega od upnika tudi ne zahteva. Le v primeru ugovora prehoda terjatve (12. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ) je novi upnik listino, ki dokazuje tak prehod, dolžan tudi predložiti (tretji odstavek 58. člena ZIZ). A dolžnica prehodu terjatve s posojilodajalke na novega upnika v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni ugovarjala.
Izpisek iz zemljiške knjige je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, dokler ni dokazano nasprotno (prvi in četrti odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), in kot tak listina, ki ustreza zahtevani listini iz prvega odstavka 24. člena ZIZ.
V zvezi z zastaranjem dogovorjenih zamudnih obresti je sodišče prve stopnje pojasnilo, da gre za občasne terjatve, za katere velja 3-letni zastaralni rok.
Iz predloženega notarskega zapisa ne izhaja, da bi šlo za potrošniško razmerje v smislu Direktive EU 93/138 in sodbe SEU v zadevi Kuhar, saj je bila pogodba sklenjena zgolj med dvema fizičnima osebama, in iz nje ne izhaja, da bi se posojilodajalec s posojanjem denarja ukvarjal v okviru svojega poklica oz. poslovne dejavnosti.
dovoljenost ugovora - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - preživnina otroka - stiki otroka - začasna odredba o stikih - način izvajanja stikov - varstvo koristi otroka - pravica do izjave - ugovor zoper sklep o začasni odredbi
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica ogroženosti otroka zaradi (neplačevanja) preživnine niti ni zatrjevala, še manj pa izkazala z zadostno stopnjo verjetnosti.
krivdna odškodninska odgovornost - nastanek škodnega dogodka - verbalni konflikt - fizični napad - protipravno ravnanje - obseg nepremoženjske škode - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - poseg v osebnostno pravico - kršitev osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti - duševne bolečine - strah - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - soprispevek k nastanku škode - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravno priznana nepremoženjska škoda
Verbalno izzivanje oziroma besedni prepir, razen v izjemnih primerih (ko gre za izzivanje k telesnemu napadu, česar v obravnavanem primeru ni podano), ni opravičilo za telesno obračunavanje ter žaljivke ne opravičujejo fizičnega napada in v tem primeru ni mogoče govoriti o soprispevku.
V sodni praksi je že zavzeto stališče, da je dopustno izreči enotno odškodnino zaradi kršitve osebnostnih pravic, vključno z odškodnino za utrpeli strah. V takšnih primerih, kot je obravnavani, ko je v prepiru prišlo do fizičnega in verbalnega nasilja, postavke strahu tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče ločiti od siceršnjih duševnih bolečin zaradi posega v telesno in duševno integriteto obeh tožnikov. Gre za enovit dogodek, zato je enotna odškodnina pravilno prisojena.
Kršitev osebnostne pravice ni zadostna podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine, ampak se morajo njene posledice pokazati v obliki duševnih bolečin. Denarna odškodnina se priznava le, kadar stopnja in trajanje duševnih bolečin opravičujejo, da se na ta način vzpostavi porušeno oškodovančevo psihično ravnovesje. Drugače povedano, kršitev osebnostne pravice mora porušiti psihično ravnovesje posameznika, saj kratkotrajna prizadetost ne predstavlja pravno priznane škode.
pritožbeni razlogi - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - nedovoljeni pritožbeni razlogi - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona
Pretežni del pritožbenih navedb je zagovornica posvetila izpodbijanju prvostopenjske sodbe iz razloga kršitve kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP, ker naj bi bil prekršen v vprašanju, ali so dejanja, zaradi katerih se obtoženec preganja, kazniva dejanja. Gre sicer za dovoljen pritožbeni razlog v smislu določbe drugega odstavka 370. člena ZKP, a sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožnica s trditvami kot bodo povzete in pritožbeno ocenjene v nadaljevanju, uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja po 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi s 373. členom ZKP.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega varstva in zdravljenja v zdravstvenem zavodu - izvid in mnenje izvedenca - mnenje psihiatra - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu
Po razumljivih razlogih sklepa ugotovitve sodišča prve stopnje temelje na izčrpnem izvidu in mnenju izvedenca psihiatra, ki je v končnem potrdil potrebo po pritožnikovem nadaljnjem zdravljenju in hkrati, kot neustrezno zavrnil možnost pritožnikove namestitve v katerem od socialno varstvenih zavodov. Glede na to in ker je po ugotovitvah sodišča prve stopnje v času izvajanja ukrepa pritožnik že dvakrat davil medicinskega tehnika, duševna motnja pa je na učinek zdravil, ki jih jemlje pritožnik, odporna, povzeto dobro počutje iz pritožbene obrazložitve ne odpravlja nevarnosti, da bi pritožnik storil kakšno hudo kaznivo dejanje zoper življenje ali telo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00045912
ZPP člen 278, 278/1, 318, 318/1, 318/1-3, 339, 339/2, 339/2-7. SZ-1 člen 111, 112, 112/3, 112/4. ZIZ člen 175.
tožba na izpraznitev stanovanja - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - odgovor na tožbo - obrazloženost odgovora na tožbo - substancirano prerekanje - paricijski rok - odpoved najemne pogodbe - nedopustnost izvršbe - pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na pravno teorijo, da za obrazloženega velja odgovor, v katerem je toženec navedel dejstva, s katerimi ga utemeljuje, iz njih pa mora biti razvidno vsaj ali nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu. V določbi tega člena res ni izrecne zahteve, da bi toženec moral povedati, zakaj nasprotuje zahtevku, temveč le v kakšnem obsegu mu nasprotuje. Vseeno je treba iz celotnega konteksta določila razumeti, da ima tožena stranka dolžnost, da se izjavi o navedbah tožeče stranke, izjaviti pa se mora obrazloženo. Upoštevati je mogoče le substancirano prerekanje.
odmera stroškov pravdnega postopka - izdaja odločbe - nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov - stroški zastopanja po odvetniku - odvetniška storitev - vrednost točke - sprememba vrednosti točke - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - kriterij uspeha v pravdi
Z vidika odmere stroškov postopka je odločilno, kdaj izda sodišče odločbo o stroških postopka, ne pa, kdaj so bile storitve oziroma posamezna dejanja opravljena. Takrat nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka stranki, ki je uspela v sporu. Ker je prvo sodišče odločilo o stroških postopka po spremembi vrednosti točke, je ravnalo pravilno, ko je za vse storitve upoštevalo vrednost točke 0,60 EUR.
SPZ člen 99, 212, 217, 217/1, 269. ZTLR člen 54, 54/1.
stvarna služnost - priposestovanje služnosti - nepravo priposestvovanje stvarne služnosti - hoja in vožnja po tuji nepremičnini - sporna služnost poti - izvrševanje služnosti - potrebe gospodujoče stvari - priposestvovalna doba pravnih prednikov - desetletna priposestvovalna doba - dobra vera - vpis v zemljiško knjigo - način uporabe - utesnitev služnosti
Tožnica je trdila, da uporabi poti ni nihče nikoli oziroma do leta 2017 nasprotoval. Iz povzetih trditev jasno izhaja, da je tožnica navedla vsa odločilna dejstva v zvezi z dejanskim izvrševanjem služnosti, kateremu nihče dalj časa ni nasprotoval. Sodišče prve stopnje je ob pojasnjeni trditveni podlagi zato izbralo pravilno materialnopravno izhodišče za presojo zadeve in sicer drugi odstavek 217. člena SPZ, ki ureja nepravo priposestvovanje stvarne služnosti.
Ker se v skladu z 219. členom SPZ stvarna služnost izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar, okoliščina, da je sodišče prve stopnje ob ogledu terena zaznalo, da je na krajšem delu poti zaradi terena tožnici omogočen zgolj manevrski prostor v širini 220 cm, ne more imeti odločilnega vpliva, saj bo morala tožnica služnost izvrševati na način, ki bo do toženčevih služečih nepremičnin najbolj obziren. Poleg tega se stvarne služnosti zaradi primarnosti lastninske pravice na služeči nepremičnini utesnjujejo le, če to dopuščata njihov namen in narava.
SPZ člen 88, 89, 210, 217, 217/1, 217/2.. ZTLR člen 54.
priposestvovanje služnosti - služnost poti - dejansko izvrševanje služnosti - pričetek teka priposestvovalne dobe - služnost na lastni stvari - nasprotovanje lastnika - dobra vera - nujna pot
V skladu s prvim odstavkom 217. člena SPZ se poleg desetletnega dejanskega izvrševanja služnosti s strani lastnika gospodujoče nepremičnine zahteva še dobra vera lastnika gospodujoče nepremičnine.
Na slednje pa ne vpliva zatrjevanje tožeče stranke, da so izpolnjeni vsi pogoji za dovolitev nujne poti iz 88. in 89. člena SPZ, saj tožeča stranka takšnega zahtevka ni postavila, o ustanovitvi nujne poti pa se odloča po posebnem - nepravdnem postopku.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - trpinčenje na delovnem mestu
Ob pravilni presoji, da toženka tožnice ni trpinčila na delovnem mestu, da torej ni podano protipravno ravnanje, je sodišče prve stopnje odškodninski zahtevek utemeljeno zavrnilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00046178
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 7, 7/1. ZVPot člen 22, 22/4, 22/5, 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-2, 24/1-3, 24/2. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 38, 47. ZPotK člen 7. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 12, 114, 114/3, 169. OZ člen 83.
Iz določbe prvega odstavka 24. člena ZVPot na podlagi besede "ali" med naštetimi predpostavkami za določitev nepoštenosti pogodbenega pogoja jasno izhaja medsebojno razmerje teh predpostavk in sicer gre za izključevalno (alternativno) naštevanje, kar pomeni, da zadostuje za ugotovitev, da je pogodbeni pogoj nepošten, ugotovitev obstoja ene od predpostavk naštetih v citirani določbi. To izhodišče je pomembno, ker so predpostavke iz člena 3(1) Direktive za potrošnik manj ugodne, saj morata biti praviloma dokazni obe predpostavki nepoštenosti. V tem primeru se mora pri presoji uporabiti za potrošnika ugodnejše pravo. Kot je izrecno navedeno v dvanajsti uvodni izjavi Direktive, gre pri tej le za delno in minimalno uskladitev nacionalnih zakonodaj v zvezi z nedovoljenimi pogoji, pri čemer je državam članicam priznana možnost, da potrošniku zagotovijo višjo raven varstva, kot jo določa Direktiva. V prosti presoji države članice je ali bo uveljavila višjo stopnjo varstva potrošnikov.
Glede na to je slovenski zakonodajalec ob implementaciji Direktive, s tem ko ni posegal v že obstoječe določbe ZVPot, kljub povezanosti predpostavk dobre vere in znatnega ravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih pravdnih strank po Direktivi, obdržal ločenost obeh navedenih predpostavk, ohranil višjo stopnjo varstva potrošnika.
ZKP člen 143c. ZS člen 83, 83/1, 83/2, 83/3, 83/3-9. ZIUOOPE člen 67. KZ-1 člen 226.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - dolžnost posebno hitrega postopanja - nujne zadeve - sodne počitnice / poletno poslovanje - roki - rok za vložitev pritožbe - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - tek pritožbenega roka v času sodnih počitnic - pravočasnost pritožbe
Določbe ZS in ZKP, kljub posameznemu ujemanju tekstov zakonskih določb, ki vsebinsko enačijo postopanje pristojnih organov v pripornih zadevah in v zadevah gospodarskih kaznivih dejanj, ne določajo izrecno, da gospodarske kazenske zadeve štejejo kot nujne (pri čemer so priporne in zadeve začasnega zavarovanja izrecno navedene kot take v tretjem odstavku 83. člena ZS). Tudi določbe ZKP ne vsebujejo drugih posebnih določb, ki bi opredeljevale roke za odločanje v navedenih zadevah, zato višje sodišče ocenjuje, da obravnavanih kaznivih dejanj zoper gospodarstvo ni moč enačiti s pripornimi zadevami v smislu nujnosti obravnavanja le-teh. Nobenih razumnih razlogov ni videti, da zakonodajalec v sklop nujnih zadev, če bi to res želel, v določbo tretjega odstavka 83. člena ZS ne bi umestil tudi kaznivih dejanj zoper gospodarstvo.
Bistveni del vsake odločbe je njen izrek, ki mora biti jasen in razumljiv ter dovolj natančno opredeljen, tako da njegova vsebina ne dopušča nikakršnega dvoma o tem, kaj je bilo predmet odločitve. To velja tudi za sklep, s katerim nepravdno sodišče uredi razmerje med udeleženci postopka, čeprav si morda njihovi interesi ne nasprotujejo in med njimi ni spora o pravicah in obveznostih, ki jih sodišče ugotavlja v svojem sklepu. Če gre za pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, pa je treba pri izdaji odločbe upoštevati tudi osnovna pravila zemljiškoknjižnega prava, saj v nasprotnem primeru odločba ni izvršljiva.
Zaradi pomanjkljivosti in nejasnosti sklepa v izpodbijanem delu ni mogoče preizkusiti.