družinsko pravo - varstvo in vzgoja otroka - osebni stiki z otrokom - določitev stikov med počitnicami - največja korist otroka - korist mladoletnega otroka - spremenjene razmere - potrebe otroka - dopust - dokaz s sodnim izvedencem - izvedensko mnenje
Z logističnega vidika je stik, ob katerem deček z očetom hiti k dejavnosti in nazaj, nato pa še na materin dom, bolj obremenjujoč od stika, za kakršnega se zavzema pritožnik. Glede na težave ob predajah s stika (ne glede na to, kdo jih povzroča) pa je po prepričanju pritožbenega sodišča tudi bistveno bolje, če oče sina po stiku odpelje v šolo, namesto da ga pripelje na materin dom.
ureditvena začasna odredba - izdaja začasne odredbe pred vložitvijo tožbe - procesna legitimacija - meritorno odločanje
Gre za situacijo, ko stranka s predlogom za izdajo začasne odredbe zahteva nekaj, kar sicer ni predmet pravde in česar sama (še) ne uveljavlja v obliki tožbenega zahtevka. Zgolj to pa samo po sebi ne pomeni, da začasne odredbe ni mogoče izdati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00045822
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZFPPIPP člen 300.
ugotovitev obstoja prerekane terjatve - odškodninska odgovornost za premoženjsko škodo - ugovor pasivne legitimacije - izračun nastale škode - dokazna ocena sodišča prve stopnje - zatrjevane bistvene kršitve določb postopka
Da bi kdo drug ali družba E.N. d.o.o. surovino porabila zase, jo odtujila ali tožeči stranki kako drugače preprečila njen prevzem, pa tožena stranka ni konkretizirano zatrjevala niti izkazala. Že iz tega razloga je ugovor pasivne legitimacije očitno neutemeljen, zato dejstvo, da se sodišče prve stopnje ni (neposredno) opredelilo do (sicer dokazno nepodprtih) navedb tožene stranke, da je surovino, ki ni bila porabljena v korist tožeče stranke porabil nov najemnik, ne predstavlja očitane kršitve pravice do izjave oziroma sodelovanja v postopku.
Četudi prostor, kjer se je nahajala gmota snega, ki je bila vzrok za tožničin padec, ni bil namenjen smučarjem, temveč je to bila terasa smučarske koče, je prav zaradi ugotovljene neločljivosti tega prostora od izteka smučišča neutemeljeno toženkino pritožbeno stališče, da upravljalec ni bil na tem prostoru dolžan izvajati kakršnihkoli dodatnih ukrepov. Ugotovljeno dejstvo je, da na tem prostoru škodnega dogodka ni izvedel nikakršnega ukrepa, saj je bil iztek smučišča in s tem prehod na teraso smučarske koče povsem neoznačen, prav tako je bila neoznačena gmota strnjenega snega, ki prestavlja po 4. členu ZVSmuč neprilagojeno mesto.
V skladu z določbo prvega odstavka 337. člena ZPP so nova dejstva in novi dokazi tista dejstva in tisti dokazi, ki so obstajali v času do zaključka dokaznega postopka, oziroma do končane glavne obravnave, pa jih stranka ni mogla navesti, oziroma predložiti pravočasno brez svoje krivde.
OZ člen 10, 10/2, 70, 70/3, 112, 116, 117, 239, 239/2, 240, 243, 244, 329, 519, 519/1.
podizvajalska pogodba - pogoji javnega razpisa - skupni namen pogodbenikov - bistveno spremenjene okoliščine po sklenitvi pogodbe - naknadna nemožnost izpolnitve pogodbene obveznosti - rok izpolnitve obveznosti - poslovna odškodninska odgovornost - izgubljeni dobiček - utemeljenost odstopa od pogodbe
Že sodišče prve stopnje je v točki 33 obrazložitve pravilno pojasnilo, da niti izpolnitev obveznosti toženke (podaja specificiranega naročila v smislu 519. člena OZ) niti izpolnitev obveznosti tožnice (dobava opreme) v smislu zgoraj citiranih določb OZ ni postala nemogoča. Zaradi naročnikovega zavračanja opreme R.V. je odpadel zgolj interes toženke za nabavo opreme, saj se je, kot to izhaja iz njenih vlog, slednja zavedla, da v okviru Projekta P. opreme ne bo mogla vgraditi, to pa (še) ne pomeni, da je njena izpolnitev postala nemogoča.
Sodišče prve stopnje je v okviru točke 23 obrazložitve povsem pravilno zaključilo, da zato ker niti rok za podajo naročila s strani kupca (toženke) niti rok za dobavo opreme s strani prodajalca (tožnice) v Podizvajalski pogodbi ni bil določen, je pa bila določitev roka (da poda ustrezno specifikacijo naročila v smislu prvega odstavka 519. člena OZ) prepuščena kupcu (prvi odstavek 3. člena pogodbe), rok iz tožničinega pisnega poziva z dne 16. 4. 2014 (priloga A6) ni dodatni rok iz drugega odstavka 105. člena OZ, ampak gre za rok za podajo specifikacije iz prvega odstavka 519. člena OZ. Nespoštovanje tega roka pa po pravilnem stališču sodišča prve stopnje (glede na dikcijo pravkar citiranega člena OZ) nima za posledico razveze pogodbe po samem zakonu, ampak daje prodajalcu (tožnici) pravico odstopiti od sklenjenega pravnega posla, ki se uresniči z odstopno izjavo. Slednjo je tožnica podala (šele) 11. 5. 2015 (priloga A7). To pa pomeni, da ne drži trditev pritožbe, da je tožnica od pogodbe odstopila (že) v aprilu 2014.
Takšni zaključki temeljijo na pravilnih stališčih izpodbijane sodbe, da je treba pri tveganjih, ki izvirajo iz sfere profesionalne osebe (ki praviloma opravlja dejavnost zaradi pridobivanja dobička) upoštevati vsa tveganja, ki so povezana z njenim poslovanjem (slednja mora posledice teh tveganj v celoti nositi sama, tudi če nastopa negativnih posledice ne more vedno preprečiti), da pri presoji obvladovanja tveganj niso bistvene samo možnosti neposredne preprečitve uresničitve tveganj, zaradi katerih bi nastale negativne posledice v sferi druge pogodbene stranke, ampak so vključene tudi vse druge, (tudi) pravne možnosti, ki jih ima pogodbena stranka in s katerimi lahko odpravi negativne posledice uresničenih tveganj in da v notranjo sfero tveganj spadajo tudi ravnanja tretjih, s katerimi je pogodbena stranka v drugem poslovnem razmerju ter tudi ravnanja oseb, s katerimi so ti v nadaljnjem poslovnem razmerju.
Sodišče v postopku izdaje začasne odredbe ne more nalagati drugemu sodišču, kako naj v posameznem postopku odloči oziroma ne odloči in kako naj postopa. V obravnavanem primeru, ko gre za izdajo začasne odredbe pred vložitvijo tožbe v gospodarskem sporu, pravdno sodišče ne more posegati v (tudi že pravnomočne) odločitve stečajnega sodišča, saj bi bilo to v nasprotju z načelom prirejenosti postopkov.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da dejanje, ki je opisano v izreku zasebne tožbe, ni očitano kaznivo dejanje, prav tako pa ne vsebuje zakonskih znakov kakšnega drugega kaznivega dejanja.
zavezanec za plačilo sodne takse - plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - izpolnitev taksne obveznosti - več taksnih zavezancev - več zavezancev za plačilo sodne takse
Iz zakona ne izhaja dolžnost sodišča, da izda v primeru, če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, za vse taksne zavezance enotni plačilni nalog.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00047233
ZIZ člen 71, 169, 169/6, 192. OZ člen 131, 131/1, 179, 352. ZPP člen 298, 303, 355. URS člen 23, 26, 36, 36/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
izvršilni postopek - odškodninska odgovornost države RS - odgovornost države za oblastno protipravnost - protipravno ravnanje sodnika - obstoj protipravnosti - subjektivni rok - izvršba na več nepremičnin - javna dražba nepremičnin - odlog izvršbe na predlog dolžnika - sklep o domiku - finančna stiska - dolg - izločitev sodnika - nedotakljivost stanovanja - pravica do družinskega življenja - tehtanje pravic v koliziji - listinski dokaz - izvedenec kot informativni dokaz - neprimerno vedenje stranke na glavni obravnavi - potrebni pravdni stroški
Pri opredelitvi trenutka subjektivnega spoznanja je brez dvoma relevantno tudi obdobje, ko je imela tožnica možnost razveljaviti učinke javne dražbe, torej z vložitvijo pritožbe odvrniti škodo.
S prodajo stanovanja je tožnica izgubila dom, kar predstavlja najhujši poseg v pravico do spoštovanja doma, pa tudi poseg v osebno dostojanstvo. Četudi je bil poseg dopusten oziroma zakonit, bi moralo izvršilno sodišče v zadnji fazi sodne presoje, upoštevajoč vse relevantne okoliščine konkretnega primera, opraviti tehtanje med različnimi ustavnopravnimi pravicami, ki so bile v koliziji; med pravico upnikov do učinkovitega sodnega varstva na eni strani ter pravico dolžnice do spoštovanja doma in osebnega dostojanstva na drugi strani.
Da je izvršba na stanovanje za tožnico predstavljala nedopustno trdoto, potrjuje tudi okoliščina, da je bila Republika Slovenija na dan 15. 5. 2014 (poleg A. d. d.) edini upnik, glede katerega se je lahko opravila dražba.
ZPP člen 347.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.. ZDR-1 člen 6, 89, 89/2, 118, 118/2.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - pritožbena obravnava - nezakonita odpoved - ekonomski razlog
Delodajalec ima sicer z ustavo zagotovljeno pravico do svobodne gospodarske pobude - v ta okvir sodi tudi zmanjšanje števila zaposlenih in prerazporeditev nalog - vendar ta ni absolutna. Uravnotežena mora biti s pravicami zaposlenih, ki se v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na splošno uresničujejo prav skozi citirano določbo drugega odstavka 89. člena ZDR-1. Če namesto odpovedi pogodbe o zaposlitvi obstajajo druge ustrezne možnosti brez škode za učinkovito delovanje delodajalca, ni mogoče ugotoviti utemeljenega poslovnega razloga, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Zato okoliščina, da delodajalec v obdobju, ko odpoveduje pogodbe o zaposlitvi zaposlenim zaradi poslovnega razloga (ker izkazuje potrebo po zmanjšanju števila zaposlenih), na enakih delih zaposluje delavce za določen čas, najema agencijske delavce ali študente, ni nepomembna. Ohranitev zaposlitve delavcev ima načeloma prednost pred zagotavljanjem dela najetih delavcev, ki niso v delovnem razmerju pri delodajalcu, kadar se ta odloča za zmanjšanje ali racionalizacijo poslovanja.
Sklep FURS ima dokazno vrednost po prvem odstavku 224. člena ZPP in dokazuje resničnost tistega, kar se v njem kot javni listini potrjuje ali določa. Tožeča stranka pa ni izkoristila možnosti, ki jo daje četrti odstavek 224. člena ZPP in ni dokazovala, da so dejstva v sklepu FURS neresnično ugotovljena. Sodišče prve stopnje je v 15. točki razlogov obrazložilo, da je bil pobot izveden v skladu z določbo 12. člena Sporazuma, bil je tudi realiziran, kot izhaja iz izpiska o zapiranju obveznosti z dne 21. 11. 2017 (A4). 12. člen Sporazuma je določal, da sme tožena stranka kot naročnik katerokoli svojo terjatev do tožeče stranke kot posrednika (iz kateregakoli naslova), pobotati s katerokoli terjatvijo posrednika do sebe iz naslova tega Sporazuma. To pa pomeni, da sta se pravdni stranki o pobotanju sporazumeli in ni potrebna še posebna enostranska izjava volje tožene stranke o pobotanju. V skladu z 10. členom Sporazuma je sodišče prve stopnje ugotovilo, česar tožeča stranka v pritožbi ne napada, da sta se pravdni stranki, ob prenehanju njunega poslovnega odnosa dogovorili za nadomestilo za predčasno prenehanje veljavnosti Pogodbe v višini dveh povprečnih mesečnih provizij. Po vsebini sta se torej dogovorili za odpravnino, vrednostno izraženo v višini dveh provizij, ki sta bili pobotani. Medsebojne terjatve in obveznosti pravdnih strank so torej s pobotanjem prenehale. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da, če bi tožeča stranka hotela doseči razveljavitev Sporazuma, bi lahko izpodbijanje navedenega Sporazuma uveljavljala le s tožbo po 95. členu OZ. Podlaga za uveljavljanje tožbenega zahtevka iz četrtega odstavka 275. člena ZFPPIPP pa je podana tedaj, če bi oseba v korist katere je bilo opravljeno dejanje iz 271. člena tega zakona (torej upnik), s tožbo ali drugo procesno vlogo v postopku pred pristojnim sodiščem zoper dolžnika, uveljavljala ugotovitev ali izpolnitev svoje terjatve, ki jo je pridobila s tem dejanjem. Le v opisani procesni situaciji, bi bilo mogoče izpodbojni zahtevek uveljavljati tudi z ugovorom v postopku, ki bi tekel na podlagi take tožbe (ugovor izpodbojnosti). Za takšen primer v tem sporu ne gre. Pravna posledica iz četrtega odstavka 261. člena je namreč vezana na prvi odstavek tega člena, ki ureja situacijo, da veljata medsebojni terjatvi za pobotani, če ob začetku stečajnega postopka hkrati obstajata terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika. Le v tej situaciji terjatvi z začetkom stečajnega postopka veljata za pobotani z izjemo, ki jo ureja 263. člen ZFPPIPP.
stroški pogreba - povračilo stroškov za pogreb - pooblastilo sodišča - sklep o dedovanju
Zapuščinsko sodišče nima pravne podlage, da bi v sklepu o dedovanju dediču prisilno naložilo, da sodediču vrne dednemu deležu sorazmeren del pogrebnih stroškov zapustnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00046190
ZGD-1 člen 425, 426, 427, 428, 429, 522.
izbris družbe iz registra - izbris družbe iz sodnega registra po skrajšanem postopku - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPIPP - pravno nasledstvo družbenika - odgovornost za neplačane obveznosti izbrisane družbe - nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe
Dolžnik je bil izbrisan na podlagi pravnomočnega sklepa o pogojih za izbris iz sodnega registra na podlagi prenehanja po skrajšanem postopku, obveznost plačila morebitnih obveznosti izbrisane družbe pa sta prevzela družbenika. Do izbrisa torej ni prišlo na podlagi določb o prisilnem prenehanju družbe po 7. poglavju ZFPPIPP, kot to zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje, temveč zaradi prenehanja dolžnika po skrajšanem postopku brez likvidacije skladno s 522. členom ZGD-1 v zvezi z določbami 425. do 429. člena ZGD-1. Pri tem načinu prenehanja pa je zakonsko še vedno predvideno pravno nasledstvo, saj glede na naravo prenehanja (sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku sprejmejo družbeniki družbe) in zaradi varstva upnikov skladno s 425. členom ZGD-1 odgovornost za neplačane obveznosti prevzamejo družbeniki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC00047910
OZ člen 174, 179, 182.
odškodnina - katastrofalna škoda - materialna škoda
Četudi tožnica oseb ne prepoznava, ni sposobna razumeti realne situacije, v kateri se nahaja in lastnega psihofizičnega stanja, doživljati trpljenja ob spominjanju na stanje pred škodnim dogodkom in ob primerjavi prejšnjega stanja s sedanjim in ni sposobna razumeti koncepta denarja in zadoščenja ter vrednosti denarja, je z izvedenskim mnenjem dokazno podprta ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica hudo duševno trpi zaradi omejenih življenjskih aktivnosti, njene duševne bolečine pa so še bistveno hujše od tistih, ki bi jih mogla trpeti, če bi se mogla zavedati svojega stanja. Tožnica torej trpi in bo trpela tudi v bodoče hude duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, njeno življenje se je z obravnavanim škodnim dogodkom praktično končalo.
Tožnica je nezmožna ustvariti kakršenkoli lastni dohodek za kritje stroškov nujno potrebne domske oskrbe in tako stanje je krivdno povzročil voznik M. L., toženka kot njegova odgovornostna zavarovalnica je zato dolžna plačevati mesečne stroške domske oskrbe tožnice od 1. 9. 2020 dalje glede na materialno pravno izhodišče, ki mu pritrjuje tudi toženka v pritožbi, da breme popravljanja škode ne more biti prevaljeno na oškodovanca ali koga tretjega, v tem primeru na državo.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-4.. ZPP člen 214.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - vabilo na zagovor - nezakonitost odpovedi
Pravica do zagovora v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi (iz razloga nesposobnosti, iz krivdnega razloga, izredne odpovedi) je realizacija pravice do obrambe, s čimer se delavcu zagotavlja možnost sodelovanja in lahko tudi vplivanja na potek in rezultat odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Take okoliščine je treba razlagati restriktivno, saj gre za izjemo, dokazno breme glede njihovega obstoja pa je na delodajalcu. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje kot take okoliščine štelo, da je tožnica že oktobra (pred odpovedjo) povedala tožencu, da je ne bo več na delo, in se na njegove pozive tudi po zaključku bolniškega staleža ni več oglašala in ni prišla na delo. Navedene okoliščine, ki pravzaprav pomenijo razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, niso tiste, zaradi katerih tožencu ne bi bilo treba omogočiti zagovora tožnici.
Toženec ni dokazal, da bi se tožnica seznanila s pisno obdolžitvijo in vabilom na zagovor pred datumom zagovora 28. 11. 2019, zato ni dokazala, da ji je bil omogočen zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in je tako zaradi kršitve pogoja iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1 izredna odpoved z dne 28. 11. 2019 nezakonita.
Zakon namreč ne predvideva različnega obravnavanja obvladovanja konfliktov interesov v primeru enoosebnih ali večosebnih družb z omejeno odgovornostjo. Edina izjema, v zvezi s katero je predvideno, da se določbe 38.a člena ZGD-1 ne uporabljajo, je položaj, ki ga ureja enajsti odstavek tega člena in po katerem se določbe tega člena ne upoštevajo za delniško družbo in družbo z omejeno odgovornostjo, če je poslovodstvo, prokurist ali izvršilni direktor sam, ali njegov družinski član, imetnik deleža v višini vsaj 3/4 osnovnega kapitala ali upravljalskih pravic te delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo. Enako velja, če so vsi skupaj imetniki takega deleža. Določbe tega člena se tudi ne uporabljajo v primeru, če znesek posameznega pravnega posla ne presega 2.000,00 EUR brez DDV in če skupni znesek vseh pravnih poslov v drugo družbo ali drugo pravno osebo v tekočem poslovnem letu ne presega zneska 24.000,00 EUR brez DDV. Zakonodajalec je izbral najstrožjo sankcijo za pogodbe sklenjene v koliziji interesov, kar je povsem razumljivo, saj gre za osebe, ki lahko sklepajo pomembne pravne posle, pravno zavezujoče za družbo. Zaradi velike količine premoženja, s katerim lahko razpolagajo kot zastopniki gospodarskih družb pa tudi možnemu izkoriščanju informacij in priložnosti, so možnosti za oškodovanje zastopanega oziroma sklenitev poslov v koliziji interesov bistveno večje od drugih oblik zastopanja. Glede na izpostavljeno zakonsko ureditev je povsem jasno, da mora biti soglasje, predvideno v četrtem odstavku 38.a člena ZGD-1, ne glede na to, ali gre za enoosebno ali večosebno družbo z omejeno odgovornostjo, na zakonsko predpisan način izjavljeno in nato v ustrezni formalni obliki sprejeto. Pri tem je prav tako tudi jasno, da se mora soglasje nanašati na vsak posamičen, konkretni pravni posel. Zakonska dikcija devetega odstavka 38.a člena ZGD-1, po kateri se, če soglasje iz četrtega odstavka tega člena ni dano, šteje, da je pravni posel ničen, je povsem jasna. Na podlagi jezikovnega zapisa "se šteje, da je pravni posel ničen", ni mogoče slediti razlagi, ki jo ponuja toženec, da gre pri navedeni zakonski dikciji za izpodbojno domnevo ničnosti. Pravna domneva ima dve med seboj povezani sestavini: domnevno bazo in domnevo. Domnevna baza predstavlja skupek dejstev, na podlagi katerih zakon sklepa, da obstaja neko drugo dejstvo. Pravna domneva je namenjena olajševanju dokazovanja nekega dejstva. Ničnost pa ni dejstvo, ampak pravni termin, ki predstavlja eno od oblik neveljavnosti pravnega posla.
OZ člen 255, 255/1, 255/2, 256. ZIZ člen 272, 272/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
publicijanska tožba (actio publiciana) - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavarovanje denarne terjatve - objektivni pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - subjektivni pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje je predlog za začasno odredbo zavrnilo zato, ker je štelo, da ni podan objektivni pogoj (odškodovanja upnikov) po 2.drugem odstavku 255. člena OZ. Pri tem je opustilo presojo zgoraj predstavljenih pravno pomembnih trditev tožeče stranke, do katerih se bo moralo opredeliti v ponovljenem postopku. Zaradi svojega stališča tudi ni presojalo obstoja predpostavk po drugem odstavku 272. člena ZIZ.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1.. URS člen 23, 23/1.. ZKP člen 35, 35/1.
prenos krajevne pristojnosti - razlogi za prenos pristojnosti - lažja izvedba postopka - pogoji za delegacijo pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnikov pristojnega sodišča - pravica do nepristranskega sojenja - videz nepristranskosti
Sodniki so pri odločanju v kazenskih postopkih vezani na Ustavo in zakone ter morajo za vsak primer posebej presoditi, ali je obtožba zoper obdolženca glede na okoliščine primera utemeljena ali ne. V zvezi z navedbami, da naj bi bil obdolženec pred razpravljajočim sodiščem že večkrat obravnavan in obsojen, pa je potrebno posebej poudariti, da iz podatkov spisa izhaja, da obdolženec velja za neobsojenega (list. št. 211), prav tako pa ni v drugem kazenskem postopku (list. št. 212), zato tako pavšalno navajanje obdolženca, da na sodečem sodišču ni zagotovljeno nepristransko sojenje, ki ne temelji na nobenem konkretnem dejstvu, ki bi utemeljeno vzbujalo dvom v nepristranskost tega sodišča kot celote, ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.