Da je bila meja med nepremičninami urejena s pravnomočnim sklepom sodišča sta v navedbah zatrjevala sama predlagatelja ter kot v dokaz predlagala vpogled v ta sklep, ki sta ga kot dokaz k predlogu tudi priložila. Iz takšnih trditev, ki jih je sodišče prve stopnje na podlagi predloženega dokaza tudi sprejelo, pa implicitno izhaja, da je bila meja, urejena v tem sodnem postopku, tudi označena z mejnimi znamenji, saj je to nujna zahteva za v takšnem postopku urejane meje.
začasna odredba - začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - ogroženost otroka - začasna odredba o stikih - prešolanje učenca osnovne šole
Z začasnimi odredbami v družinsko pravnih zadevah se začasno uredi izjemen položaj, v katerem je varstvo otrok(a) tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe. Izdaja začasne odredbe v tovrstnih postopkih je omejena na nujne (izjemne) primere, v katerih bi lahko prišlo do nesorazmerno težko popravljive škode ali nasilja. Izdana začasna odredba pa mora biti takšna, da lahko grozečo škodo prepreči.
neupravičena pridobitev - kondikcija - plačilo nedolga - dvakratno plačilo - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - malomarnost - zmota pri plačilu nedolga - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika
Že jezikovna razlaga 191. člena OZ pove, da se jo lahko uporabi le ob izrecnem zavedanju, da nekdo plačuje nekaj, kar ne dolguje. Posledično je ni mogoče uporabiti, kadar se plačnik ne zaveda, da prejemniku ničesar ne dolguje, pa čeprav zaradi lastne neskrbnosti oziroma krivde. Zmota glede obstoja obveznosti pri izpolnitvi nedolga je torej lahko tudi krivdna in je plačnik v zmoti glede obstoja obveznosti, ker ni bil dovolj skrben.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 29, 29/3. ZPP člen 189, 189/3.
Sprejeta odločitev temelji na ugotovitvi (ki v tem pritožbenem postopku ni več sporna), da je podana litispendenca (obstoj pravde) in da je Deželno sodišče v Celovcu, glede katerega je bila ugotovljena pristojnost, prvo začelo postopek, zato sodišče v R Sloveniji (Okrožno sodišče v Mariboru) v zadevi ni (več) pristojno. V tem kontekstu je glede na vsebino predmeta odločanja, ob upoštevanju dikcije tretjega odstavka 29. člena citirane uredbe, odločitev v zvezi s točko II izreka, ki za tožnico niti ni pritožbeno sporna, povsem zadostno obrazložena in se sodišču prve stopnje ni bilo treba izrekati o tem, kaj se bo s tožničinim dajatvenim zahtevkom "dogajalo" v nadaljevanju, ali bo slednja morebiti ostala brez sodnega varstva... Kot je že bilo navedeno, sprejeta odločitev v tem delu temelji na ugotovitvi, da je podana litispendenca (obstoj pravde, njena "visečnost") in da je Deželno sodišče v Celovcu (med istima strankama v zvezi z istovetnim zahtevkom) prvo začelo postopek, zato sodišče v R Sloveniji (Okrožno sodišče v Mariboru) v zadevi ni (več) pristojno. Pravni učinek takšne odločitve (tudi, če to iz izreka ne izhaja) pa je po oceni sodišča druge stopnje jasen - končanje postopka pred slovenskim sodiščem zaradi litispendence (obstoja prej začete pravde pred drugim sodiščem), saj njegovo nadaljevanje ni več dopustno. Iz razlogov izpodbijanega sklepa v točki 10 obrazložitve izhaja, da sodišče prve stopnje tožbe ni zavrglo (zgolj) zato, ker so določbe Uredbe (EU) št. 1215/2012 neposredno uporabljive in jih je treba razlagati avtonomno, neodvisno od nacionalnih pravil posamezne države (primerjaj tretji odstavek 189. člena ZPP) in v skladu s sodno prakso sodišča EU. Po oceni sodišča druge stopnje je (le) to lahko razlog, zaradi katerega pritožnici ni jasno, kaj se bo v nadaljevanju dogajalo s to zadevo. Dejstvo pa je, da zaradi obstoja prej začete pravde v R Avstriji postopka pred sodiščem prve stopnje v skladu s citirano uredbo (29. člen) ni dopustno nadaljevati oziroma se postopek pred sodiščem, ki je kasneje začelo postopek (slovensko sodišče) konča. Glede na navedeno po oceni sodišča druge stopnje ne bi bilo napak oziroma bi bilo (zaradi jasnosti izreka) celo pravilneje v točki II izreka dodati "...in se tožba zavrže."
stroški pogreba - povračilo stroškov za pogreb - pooblastilo sodišča - sklep o dedovanju
Zapuščinsko sodišče nima pravne podlage, da bi v sklepu o dedovanju dediču prisilno naložilo, da sodediču vrne dednemu deležu sorazmeren del pogrebnih stroškov zapustnika.
ureditvena začasna odredba - izdaja začasne odredbe pred vložitvijo tožbe - procesna legitimacija - meritorno odločanje
Gre za situacijo, ko stranka s predlogom za izdajo začasne odredbe zahteva nekaj, kar sicer ni predmet pravde in česar sama (še) ne uveljavlja v obliki tožbenega zahtevka. Zgolj to pa samo po sebi ne pomeni, da začasne odredbe ni mogoče izdati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00045822
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZFPPIPP člen 300.
ugotovitev obstoja prerekane terjatve - odškodninska odgovornost za premoženjsko škodo - ugovor pasivne legitimacije - izračun nastale škode - dokazna ocena sodišča prve stopnje - zatrjevane bistvene kršitve določb postopka
Da bi kdo drug ali družba E.N. d.o.o. surovino porabila zase, jo odtujila ali tožeči stranki kako drugače preprečila njen prevzem, pa tožena stranka ni konkretizirano zatrjevala niti izkazala. Že iz tega razloga je ugovor pasivne legitimacije očitno neutemeljen, zato dejstvo, da se sodišče prve stopnje ni (neposredno) opredelilo do (sicer dokazno nepodprtih) navedb tožene stranke, da je surovino, ki ni bila porabljena v korist tožeče stranke porabil nov najemnik, ne predstavlja očitane kršitve pravice do izjave oziroma sodelovanja v postopku.
Določbe ZIZ ne nalagajo sodišču dolžnosti izvedbe naroka v ugovornem postopku in s tem zaslišanja strank, oziroma izvedbe dokaza na naroku, temveč je pravica presoje sodišča prve stopnje ali bo izvedlo dokaze na naroku ali ne.
Pritožbeno sodišče se strinja tudi s presojo sodišča prve stopnje, da niso v korist otroka niti telefonski stiki s tožencem glede na ugotovljene okoliščine, da je otrok star štiri leta, da nima svojega telefonskega aparata in z njim tudi ne zna rokovati, ter bi zaradi tega bilo nujno sodelovanje tožnice, da je tožencu očitana storitev kaznivega dejanja poskusa umora tudi mladoletne Ž. in tožnice, njene matere in zato je podan dvom v zmožnost tožnice ustrezno pripraviti mladoletno Ž. na telefonski stik s tožencem ter še, da tudi iz mnenja CSD z dne 19. 10. 2020 izhaja, da mladoletna Ž. ni izkazala interesa za izvajanje stikov z očetom preko telefona.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00046754
OZ člen 86, 86/1, 550. ZPP člen 212.
pogodba o preužitku - pogodba o preužitku sklenjena med zakoncema - skupno premoženje - dedovanje - aleatorna pogodba - ničnost pogodbe - ničnostni razlog - dejansko stanje - dokazovanje - nagib za sklenitev pogodbe - nedopusten nagib
Sodišče prve stopnje ni prezrlo trditev, da je Pogodba o preužitku nična, ker je bila sklenjena z namenom onemogočiti tožnici uveljavljanje njene lastninske pravice po pokojni materi v deležu 1/6 sporne nepremičnine. Vendar je po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da tega ničnostnega razloga tožnika nista izkazala, čemur pritožbeno sodišče pritrjuje.
Pritožba ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik v predmetnem škodnem dogodku utrpel udarnino desnega lica, udarnino desnega očesa in odrgnino predela kože pred desnim sluhovodom. Prav tako ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje v točki 13 obrazložitve izpodbijane sodbe o trajanju in intenzivnosti prestanih telesnih bolečin in prestanih neugodnosti.
Za ugotovljeno škodo iz naslova prestanih telesnih bolečin in neugodnosti ob upoštevanju načina nastanka je denarna odškodnina v višini 1.500,00 EUR povsem ustrezno zadoščenje in skladna z določbami 179. člena Obligacijskega zakonika (OZ).
Tudi za ugotovljen prestan kratkotrajen in intenziven primarni strah ob poškodovanju in kasneje blag sekundarni strah v trajanju dva dni, je denarna odškodnina 500,00 EUR pravično zadoščenje glede na že v vmesni sodbi pravnomočno ugotovljene okoliščine, v katerih je prišlo s tožnikovim soprispevkom v deležu 30 % do konflikta med pravdnima strankama, ki mu je sledil fizični napad toženca na tožnika.
ZPP člen 347.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.. ZDR-1 člen 6, 89, 89/2, 118, 118/2.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - pritožbena obravnava - nezakonita odpoved - ekonomski razlog
Delodajalec ima sicer z ustavo zagotovljeno pravico do svobodne gospodarske pobude - v ta okvir sodi tudi zmanjšanje števila zaposlenih in prerazporeditev nalog - vendar ta ni absolutna. Uravnotežena mora biti s pravicami zaposlenih, ki se v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na splošno uresničujejo prav skozi citirano določbo drugega odstavka 89. člena ZDR-1. Če namesto odpovedi pogodbe o zaposlitvi obstajajo druge ustrezne možnosti brez škode za učinkovito delovanje delodajalca, ni mogoče ugotoviti utemeljenega poslovnega razloga, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Zato okoliščina, da delodajalec v obdobju, ko odpoveduje pogodbe o zaposlitvi zaposlenim zaradi poslovnega razloga (ker izkazuje potrebo po zmanjšanju števila zaposlenih), na enakih delih zaposluje delavce za določen čas, najema agencijske delavce ali študente, ni nepomembna. Ohranitev zaposlitve delavcev ima načeloma prednost pred zagotavljanjem dela najetih delavcev, ki niso v delovnem razmerju pri delodajalcu, kadar se ta odloča za zmanjšanje ali racionalizacijo poslovanja.
družinsko pravo - varstvo in vzgoja otroka - osebni stiki z otrokom - določitev stikov med počitnicami - največja korist otroka - korist mladoletnega otroka - spremenjene razmere - potrebe otroka - dopust - dokaz s sodnim izvedencem - izvedensko mnenje
Z logističnega vidika je stik, ob katerem deček z očetom hiti k dejavnosti in nazaj, nato pa še na materin dom, bolj obremenjujoč od stika, za kakršnega se zavzema pritožnik. Glede na težave ob predajah s stika (ne glede na to, kdo jih povzroča) pa je po prepričanju pritožbenega sodišča tudi bistveno bolje, če oče sina po stiku odpelje v šolo, namesto da ga pripelje na materin dom.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1.. URS člen 23, 23/1.. ZKP člen 35, 35/1.
prenos krajevne pristojnosti - razlogi za prenos pristojnosti - lažja izvedba postopka - pogoji za delegacijo pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnikov pristojnega sodišča - pravica do nepristranskega sojenja - videz nepristranskosti
Sodniki so pri odločanju v kazenskih postopkih vezani na Ustavo in zakone ter morajo za vsak primer posebej presoditi, ali je obtožba zoper obdolženca glede na okoliščine primera utemeljena ali ne. V zvezi z navedbami, da naj bi bil obdolženec pred razpravljajočim sodiščem že večkrat obravnavan in obsojen, pa je potrebno posebej poudariti, da iz podatkov spisa izhaja, da obdolženec velja za neobsojenega (list. št. 211), prav tako pa ni v drugem kazenskem postopku (list. št. 212), zato tako pavšalno navajanje obdolženca, da na sodečem sodišču ni zagotovljeno nepristransko sojenje, ki ne temelji na nobenem konkretnem dejstvu, ki bi utemeljeno vzbujalo dvom v nepristranskost tega sodišča kot celote, ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.
gospodarski ribolov - prekršek - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - dejansko stanje - izvajanje dokazov - pravica do izjave
Zaslišanje in izvajanje drugih dokazov je namenjeno ugotavljanju dejanskega stanja. V okviru odločanja o zahtevi za sodno varstvo dejansko stanje ni predmet preizkusa po uradni dolžnosti, zato sodišče dejanskega stanja ne ugotavlja ponovno, temveč mora izvajati dokaze (in na njihovi podlagi ugotavljati dejansko stanje) le v primeru, da kršitelj v zahtevi za sodno varstvo zbuditi dvom v odločilne dejanske ugotovitve prekrškovnega organa in predlaga dokaze, z izvedbo katerih bi lahko izkazal svoje trditve, če bi z njimi uspel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSM00046274
SPZ člen 117, 118.. ZPP člen 212, 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-8.
obratovalni stroški - pasivna legitimacija upravnika - trditveno in dokazno breme - konkretizacija obratovalnih stroškov po višini - pravočasno uveljavljanje kršitev pravdnega postopka
Kljub določbi 118. člena SPZ, da je upravnik v poslih upravljanja zastopnik etažnih lastnikov in da načeloma ni dolžan zalagati lastnih sredstev za pokrivanje obveznosti etažnih lastnikov, to ne izključuje možnosti, da upravnik v okviru pogodbene svobode z dobaviteljem energenta stavbi, ki jo ima v upravljanju, pogodbo sklene v lastnem imenu ter se dobavitelju sam zaveže plačati njegove terjatve iz naslova dobav.
Kljub povezanosti trditvenega in dokaznega bremena in načelu, da trditev ni mogoče nadomestiti z dokazi, bi bila v okoliščinah konkretne zadeve zahteva, da bi morala tožeča stranka v okviru tožbenih navedb povzeti vse postavke iz predloženih računov, pretirana in bi pomenila formalistično sojenje ter bi bila v nasprotju z načelom poštenega sojenja. Takšno stališče sodišča prve stopnje je povsem pravilno in glede na okoliščine obravnavanega primera povsem utemeljeno.
Sklep FURS ima dokazno vrednost po prvem odstavku 224. člena ZPP in dokazuje resničnost tistega, kar se v njem kot javni listini potrjuje ali določa. Tožeča stranka pa ni izkoristila možnosti, ki jo daje četrti odstavek 224. člena ZPP in ni dokazovala, da so dejstva v sklepu FURS neresnično ugotovljena. Sodišče prve stopnje je v 15. točki razlogov obrazložilo, da je bil pobot izveden v skladu z določbo 12. člena Sporazuma, bil je tudi realiziran, kot izhaja iz izpiska o zapiranju obveznosti z dne 21. 11. 2017 (A4). 12. člen Sporazuma je določal, da sme tožena stranka kot naročnik katerokoli svojo terjatev do tožeče stranke kot posrednika (iz kateregakoli naslova), pobotati s katerokoli terjatvijo posrednika do sebe iz naslova tega Sporazuma. To pa pomeni, da sta se pravdni stranki o pobotanju sporazumeli in ni potrebna še posebna enostranska izjava volje tožene stranke o pobotanju. V skladu z 10. členom Sporazuma je sodišče prve stopnje ugotovilo, česar tožeča stranka v pritožbi ne napada, da sta se pravdni stranki, ob prenehanju njunega poslovnega odnosa dogovorili za nadomestilo za predčasno prenehanje veljavnosti Pogodbe v višini dveh povprečnih mesečnih provizij. Po vsebini sta se torej dogovorili za odpravnino, vrednostno izraženo v višini dveh provizij, ki sta bili pobotani. Medsebojne terjatve in obveznosti pravdnih strank so torej s pobotanjem prenehale. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da, če bi tožeča stranka hotela doseči razveljavitev Sporazuma, bi lahko izpodbijanje navedenega Sporazuma uveljavljala le s tožbo po 95. členu OZ. Podlaga za uveljavljanje tožbenega zahtevka iz četrtega odstavka 275. člena ZFPPIPP pa je podana tedaj, če bi oseba v korist katere je bilo opravljeno dejanje iz 271. člena tega zakona (torej upnik), s tožbo ali drugo procesno vlogo v postopku pred pristojnim sodiščem zoper dolžnika, uveljavljala ugotovitev ali izpolnitev svoje terjatve, ki jo je pridobila s tem dejanjem. Le v opisani procesni situaciji, bi bilo mogoče izpodbojni zahtevek uveljavljati tudi z ugovorom v postopku, ki bi tekel na podlagi take tožbe (ugovor izpodbojnosti). Za takšen primer v tem sporu ne gre. Pravna posledica iz četrtega odstavka 261. člena je namreč vezana na prvi odstavek tega člena, ki ureja situacijo, da veljata medsebojni terjatvi za pobotani, če ob začetku stečajnega postopka hkrati obstajata terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika. Le v tej situaciji terjatvi z začetkom stečajnega postopka veljata za pobotani z izjemo, ki jo ureja 263. člen ZFPPIPP.
Četudi prostor, kjer se je nahajala gmota snega, ki je bila vzrok za tožničin padec, ni bil namenjen smučarjem, temveč je to bila terasa smučarske koče, je prav zaradi ugotovljene neločljivosti tega prostora od izteka smučišča neutemeljeno toženkino pritožbeno stališče, da upravljalec ni bil na tem prostoru dolžan izvajati kakršnihkoli dodatnih ukrepov. Ugotovljeno dejstvo je, da na tem prostoru škodnega dogodka ni izvedel nikakršnega ukrepa, saj je bil iztek smučišča in s tem prehod na teraso smučarske koče povsem neoznačen, prav tako je bila neoznačena gmota strnjenega snega, ki prestavlja po 4. členu ZVSmuč neprilagojeno mesto.
V skladu z določbo prvega odstavka 337. člena ZPP so nova dejstva in novi dokazi tista dejstva in tisti dokazi, ki so obstajali v času do zaključka dokaznega postopka, oziroma do končane glavne obravnave, pa jih stranka ni mogla navesti, oziroma predložiti pravočasno brez svoje krivde.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da dejanje, ki je opisano v izreku zasebne tožbe, ni očitano kaznivo dejanje, prav tako pa ne vsebuje zakonskih znakov kakšnega drugega kaznivega dejanja.
premoženjska škoda - povrnitev premoženjske škode - poškodba vozila - odškodnina za poškodovano vozilo - dokazovanje - sodni izvedenec - izvedensko mnenje - vsebina izvedenskega mnenja - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Blage in prečno potekajoče praske v osrednjem delu prtljažnih vrat in praske na zgornjem delu obloge zadnjega odbijača tik pod zadnjim desnim in spodnjim vogalnim delom prtljažnih vrat po ugotovitvah izvedenca niso mogle nastati ob podrsanju kesona poltovornega vozila. Ta ugotovitev naj bi po zatrjevanjih pritožbe izkazovala, da so vse poškodbe nastale v istem škodnem dogodku, ki pa ni tisti, kot ga zatrjuje tožnik. Takšnemu razlogovanju pritožbeno sodišče ne sledi. Iz izvedenskega mnenja ne izhaja, da bi morale vse poškodbe nastati v istem škodnem dogodku.