stroški pogreba - povračilo stroškov za pogreb - pooblastilo sodišča - sklep o dedovanju
Zapuščinsko sodišče nima pravne podlage, da bi v sklepu o dedovanju dediču prisilno naložilo, da sodediču vrne dednemu deležu sorazmeren del pogrebnih stroškov zapustnika.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - izvedensko mnenje - skaženost - potrebni pravdni stroški - stroškovna odločitev - (ne)upoštevanje uspeha po temelju in po višini
Po mnenju pritožbenega sodišča je potrebno metodo (ločenega upoštevanja uspeha po temelju in višini zahtevka) uporabiti predvsem v primerih, kjer so zaradi izvajanja dokazov nastali relevantni stroški tako glede temelja kot višine zahtevka, ki pa jih je nosila ista (npr. tožeča) stranka. V konkretnem primeru pa temu ni bilo tako.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSM00046274
SPZ člen 117, 118.. ZPP člen 212, 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-8.
obratovalni stroški - pasivna legitimacija upravnika - trditveno in dokazno breme - konkretizacija obratovalnih stroškov po višini - pravočasno uveljavljanje kršitev pravdnega postopka
Kljub določbi 118. člena SPZ, da je upravnik v poslih upravljanja zastopnik etažnih lastnikov in da načeloma ni dolžan zalagati lastnih sredstev za pokrivanje obveznosti etažnih lastnikov, to ne izključuje možnosti, da upravnik v okviru pogodbene svobode z dobaviteljem energenta stavbi, ki jo ima v upravljanju, pogodbo sklene v lastnem imenu ter se dobavitelju sam zaveže plačati njegove terjatve iz naslova dobav.
Kljub povezanosti trditvenega in dokaznega bremena in načelu, da trditev ni mogoče nadomestiti z dokazi, bi bila v okoliščinah konkretne zadeve zahteva, da bi morala tožeča stranka v okviru tožbenih navedb povzeti vse postavke iz predloženih računov, pretirana in bi pomenila formalistično sojenje ter bi bila v nasprotju z načelom poštenega sojenja. Takšno stališče sodišča prve stopnje je povsem pravilno in glede na okoliščine obravnavanega primera povsem utemeljeno.
ZZUSUDJZ člen 3. Sklep o ugotovitvi prenehanja razlogov za začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (2020) točka 1. ZVEtL-1 člen 3, 37. URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - začasni ukrepi v zvezi s sodnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2 (COVID-19) - procesni rok - pravica do izjave - vročanje vloge v odgovor - kršitev pravice do izjave - postopek za vzpostavitev etažne lastnine
Bistvena vsebina pravice iz 22. člena Ustave je v tem, da posamezniku zagotavlja možnost, da se udeležuje postopka, v katerem se odloča o njegovi pravici, ter možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev o njegovi pravici.
Bistveni pogoj za uresničevanje strankine pravice do izjave je, da je seznanjena z vsem procesnim gradivom v sodnem spisu. Gre za poseben vidik pravice do izjave, to je pravico do informacije. V skladu s tem mora biti stranki omogočeno, da se seznani z vsemi vlogami in listinami, ki jih v spis predložijo nasprotne stranke, in da se o njih izjavi (kar v nepravdnem postopku predvideva 4. člen ZNP). To se zagotavlja z vročanjem. Vročitev pa mora biti taka, da stranki omogoči realno možnost, da se o prejeti vlogi izjavi pred odločitvijo sodišča.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00046754
OZ člen 86, 86/1, 550. ZPP člen 212.
pogodba o preužitku - pogodba o preužitku sklenjena med zakoncema - skupno premoženje - dedovanje - aleatorna pogodba - ničnost pogodbe - ničnostni razlog - dejansko stanje - dokazovanje - nagib za sklenitev pogodbe - nedopusten nagib
Sodišče prve stopnje ni prezrlo trditev, da je Pogodba o preužitku nična, ker je bila sklenjena z namenom onemogočiti tožnici uveljavljanje njene lastninske pravice po pokojni materi v deležu 1/6 sporne nepremičnine. Vendar je po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da tega ničnostnega razloga tožnika nista izkazala, čemur pritožbeno sodišče pritrjuje.
ZPP člen 347.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.. ZDR-1 člen 6, 89, 89/2, 118, 118/2.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - pritožbena obravnava - nezakonita odpoved - ekonomski razlog
Delodajalec ima sicer z ustavo zagotovljeno pravico do svobodne gospodarske pobude - v ta okvir sodi tudi zmanjšanje števila zaposlenih in prerazporeditev nalog - vendar ta ni absolutna. Uravnotežena mora biti s pravicami zaposlenih, ki se v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na splošno uresničujejo prav skozi citirano določbo drugega odstavka 89. člena ZDR-1. Če namesto odpovedi pogodbe o zaposlitvi obstajajo druge ustrezne možnosti brez škode za učinkovito delovanje delodajalca, ni mogoče ugotoviti utemeljenega poslovnega razloga, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Zato okoliščina, da delodajalec v obdobju, ko odpoveduje pogodbe o zaposlitvi zaposlenim zaradi poslovnega razloga (ker izkazuje potrebo po zmanjšanju števila zaposlenih), na enakih delih zaposluje delavce za določen čas, najema agencijske delavce ali študente, ni nepomembna. Ohranitev zaposlitve delavcev ima načeloma prednost pred zagotavljanjem dela najetih delavcev, ki niso v delovnem razmerju pri delodajalcu, kadar se ta odloča za zmanjšanje ali racionalizacijo poslovanja.
Sklep FURS ima dokazno vrednost po prvem odstavku 224. člena ZPP in dokazuje resničnost tistega, kar se v njem kot javni listini potrjuje ali določa. Tožeča stranka pa ni izkoristila možnosti, ki jo daje četrti odstavek 224. člena ZPP in ni dokazovala, da so dejstva v sklepu FURS neresnično ugotovljena. Sodišče prve stopnje je v 15. točki razlogov obrazložilo, da je bil pobot izveden v skladu z določbo 12. člena Sporazuma, bil je tudi realiziran, kot izhaja iz izpiska o zapiranju obveznosti z dne 21. 11. 2017 (A4). 12. člen Sporazuma je določal, da sme tožena stranka kot naročnik katerokoli svojo terjatev do tožeče stranke kot posrednika (iz kateregakoli naslova), pobotati s katerokoli terjatvijo posrednika do sebe iz naslova tega Sporazuma. To pa pomeni, da sta se pravdni stranki o pobotanju sporazumeli in ni potrebna še posebna enostranska izjava volje tožene stranke o pobotanju. V skladu z 10. členom Sporazuma je sodišče prve stopnje ugotovilo, česar tožeča stranka v pritožbi ne napada, da sta se pravdni stranki, ob prenehanju njunega poslovnega odnosa dogovorili za nadomestilo za predčasno prenehanje veljavnosti Pogodbe v višini dveh povprečnih mesečnih provizij. Po vsebini sta se torej dogovorili za odpravnino, vrednostno izraženo v višini dveh provizij, ki sta bili pobotani. Medsebojne terjatve in obveznosti pravdnih strank so torej s pobotanjem prenehale. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da, če bi tožeča stranka hotela doseči razveljavitev Sporazuma, bi lahko izpodbijanje navedenega Sporazuma uveljavljala le s tožbo po 95. členu OZ. Podlaga za uveljavljanje tožbenega zahtevka iz četrtega odstavka 275. člena ZFPPIPP pa je podana tedaj, če bi oseba v korist katere je bilo opravljeno dejanje iz 271. člena tega zakona (torej upnik), s tožbo ali drugo procesno vlogo v postopku pred pristojnim sodiščem zoper dolžnika, uveljavljala ugotovitev ali izpolnitev svoje terjatve, ki jo je pridobila s tem dejanjem. Le v opisani procesni situaciji, bi bilo mogoče izpodbojni zahtevek uveljavljati tudi z ugovorom v postopku, ki bi tekel na podlagi take tožbe (ugovor izpodbojnosti). Za takšen primer v tem sporu ne gre. Pravna posledica iz četrtega odstavka 261. člena je namreč vezana na prvi odstavek tega člena, ki ureja situacijo, da veljata medsebojni terjatvi za pobotani, če ob začetku stečajnega postopka hkrati obstajata terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika. Le v tej situaciji terjatvi z začetkom stečajnega postopka veljata za pobotani z izjemo, ki jo ureja 263. člen ZFPPIPP.
gospodarski ribolov - prekršek - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - dejansko stanje - izvajanje dokazov - pravica do izjave
Zaslišanje in izvajanje drugih dokazov je namenjeno ugotavljanju dejanskega stanja. V okviru odločanja o zahtevi za sodno varstvo dejansko stanje ni predmet preizkusa po uradni dolžnosti, zato sodišče dejanskega stanja ne ugotavlja ponovno, temveč mora izvajati dokaze (in na njihovi podlagi ugotavljati dejansko stanje) le v primeru, da kršitelj v zahtevi za sodno varstvo zbuditi dvom v odločilne dejanske ugotovitve prekrškovnega organa in predlaga dokaze, z izvedbo katerih bi lahko izkazal svoje trditve, če bi z njimi uspel.
OZ člen 10, 10/2, 70, 70/3, 112, 116, 117, 239, 239/2, 240, 243, 244, 329, 519, 519/1.
podizvajalska pogodba - pogoji javnega razpisa - skupni namen pogodbenikov - bistveno spremenjene okoliščine po sklenitvi pogodbe - naknadna nemožnost izpolnitve pogodbene obveznosti - rok izpolnitve obveznosti - poslovna odškodninska odgovornost - izgubljeni dobiček - utemeljenost odstopa od pogodbe
Že sodišče prve stopnje je v točki 33 obrazložitve pravilno pojasnilo, da niti izpolnitev obveznosti toženke (podaja specificiranega naročila v smislu 519. člena OZ) niti izpolnitev obveznosti tožnice (dobava opreme) v smislu zgoraj citiranih določb OZ ni postala nemogoča. Zaradi naročnikovega zavračanja opreme R.V. je odpadel zgolj interes toženke za nabavo opreme, saj se je, kot to izhaja iz njenih vlog, slednja zavedla, da v okviru Projekta P. opreme ne bo mogla vgraditi, to pa (še) ne pomeni, da je njena izpolnitev postala nemogoča.
Sodišče prve stopnje je v okviru točke 23 obrazložitve povsem pravilno zaključilo, da zato ker niti rok za podajo naročila s strani kupca (toženke) niti rok za dobavo opreme s strani prodajalca (tožnice) v Podizvajalski pogodbi ni bil določen, je pa bila določitev roka (da poda ustrezno specifikacijo naročila v smislu prvega odstavka 519. člena OZ) prepuščena kupcu (prvi odstavek 3. člena pogodbe), rok iz tožničinega pisnega poziva z dne 16. 4. 2014 (priloga A6) ni dodatni rok iz drugega odstavka 105. člena OZ, ampak gre za rok za podajo specifikacije iz prvega odstavka 519. člena OZ. Nespoštovanje tega roka pa po pravilnem stališču sodišča prve stopnje (glede na dikcijo pravkar citiranega člena OZ) nima za posledico razveze pogodbe po samem zakonu, ampak daje prodajalcu (tožnici) pravico odstopiti od sklenjenega pravnega posla, ki se uresniči z odstopno izjavo. Slednjo je tožnica podala (šele) 11. 5. 2015 (priloga A7). To pa pomeni, da ne drži trditev pritožbe, da je tožnica od pogodbe odstopila (že) v aprilu 2014.
Takšni zaključki temeljijo na pravilnih stališčih izpodbijane sodbe, da je treba pri tveganjih, ki izvirajo iz sfere profesionalne osebe (ki praviloma opravlja dejavnost zaradi pridobivanja dobička) upoštevati vsa tveganja, ki so povezana z njenim poslovanjem (slednja mora posledice teh tveganj v celoti nositi sama, tudi če nastopa negativnih posledice ne more vedno preprečiti), da pri presoji obvladovanja tveganj niso bistvene samo možnosti neposredne preprečitve uresničitve tveganj, zaradi katerih bi nastale negativne posledice v sferi druge pogodbene stranke, ampak so vključene tudi vse druge, (tudi) pravne možnosti, ki jih ima pogodbena stranka in s katerimi lahko odpravi negativne posledice uresničenih tveganj in da v notranjo sfero tveganj spadajo tudi ravnanja tretjih, s katerimi je pogodbena stranka v drugem poslovnem razmerju ter tudi ravnanja oseb, s katerimi so ti v nadaljnjem poslovnem razmerju.
ureditvena začasna odredba - izdaja začasne odredbe pred vložitvijo tožbe - procesna legitimacija - meritorno odločanje
Gre za situacijo, ko stranka s predlogom za izdajo začasne odredbe zahteva nekaj, kar sicer ni predmet pravde in česar sama (še) ne uveljavlja v obliki tožbenega zahtevka. Zgolj to pa samo po sebi ne pomeni, da začasne odredbe ni mogoče izdati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00045822
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZFPPIPP člen 300.
ugotovitev obstoja prerekane terjatve - odškodninska odgovornost za premoženjsko škodo - ugovor pasivne legitimacije - izračun nastale škode - dokazna ocena sodišča prve stopnje - zatrjevane bistvene kršitve določb postopka
Da bi kdo drug ali družba E.N. d.o.o. surovino porabila zase, jo odtujila ali tožeči stranki kako drugače preprečila njen prevzem, pa tožena stranka ni konkretizirano zatrjevala niti izkazala. Že iz tega razloga je ugovor pasivne legitimacije očitno neutemeljen, zato dejstvo, da se sodišče prve stopnje ni (neposredno) opredelilo do (sicer dokazno nepodprtih) navedb tožene stranke, da je surovino, ki ni bila porabljena v korist tožeče stranke porabil nov najemnik, ne predstavlja očitane kršitve pravice do izjave oziroma sodelovanja v postopku.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00045868
KZ-1 člen 38, 90, 90/1, 90/1-4, 91, 91/3, 230, 230/1. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti - pomoč pri kaznivem dejanju - zastaranje kazenskega pregona - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča
Zaradi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 je bil v Uradnem listu RS 28. 3. 2020 objavljen Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoVid-2 (COVID-19) (v nadaljevanju ZZUSUDJZ), ki je v 3. členu določil način teka rokov v sodnih zadevah. V drugem odstavku 3. člena tega zakona je določeno, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne, kar pomeni, da se je v nenujnih zadevah ustavil tudi tek zastaralnih rokov, in sicer v času od 29. 3. 2020 do 31. 5. 2020, glede na to, da je navedena določba prenehala veljati s sklepom Vlade RS (Ur. l. RS, št. 74/2020 z dne 21. 5. 2020 v zvezi z 2. členom ZZUSUDJZ, objavljenem v Ur. l. RS, št. 36/2020 z dne 28. 3. 2020). Zakon je torej določil, da roki v sodnih zadevah v tem času ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne, obravnavana zadeva pa ni nujna. Zastaranje kazenskega pregona se je zato v obravnavani in ostalih nenujnih zadevah podaljšalo za 64 dni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00046026
ZIZ člen 58, 58/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 22, 23.
zahteva po obrazloženosti sodne odločbe - odgovor na ugovor - domneva resničnosti dolžnikovih navedb
Določilo prvega odstavka 58. člena ZIZ je le procesne narave in opredeljuje pravno posledico, da dolžnikovih trditev ni potrebno dokazovati. Nikakor pa ne določa postopkovne posledice, da sodišče avtomatično ugodi dolžnikovemu ugovoru, kot je storilo sodišče prve stopnje, ne da bi ugovor vsebinsko presodilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00046157
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3. ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1.
kaznivo dejanje goljufije - konkretizacija zakonskih znakov - lažno prikazovanje dejanskih okoliščin - spravljanje v zmoto - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - sprememba obtožnice - dokazi in dokazna ocena
Ocena obdolženkinega zagovora v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi se namreč nanaša na pravilnost in popolnost ugotovitve dejanskega stanja, medtem ko se kazenska odgovornost obdolženke nanaša na njen subjektivni odnos do kaznivega dejanja. Uveljavljana kršitev zato ni podana. Po prevladujočem stališču procesne teorije in tudi ustaljeni sodni praksi pa sme sodišče spremeniti opis kaznivega dejanja iz obtožbe (tudi) v bistvenih delih, vendar le, če je to v obdolženčevo korist. Višje sodišče v celoti soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da z navedenimi posegi v opis dejanja ni z ničemer poseglo v pravni položaj obdolženke, saj se vsebina očitanih izvršitvenih ravnanj in kazenskopravni očitek kot celota zanjo s tem nista prav nič spremenila, kvečjemu zmanjšala.
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 5, 5/2, 8, 166, 166/2, 203, 203/3, 340, 340/1-1, 371, 371/2. URS člen 29. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3-d.
pravna jamstva v kazenskem postopku - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - pravica do zaslišanja obremenilne priče - prisotnost zagovornika - obvestilo o preiskovalnih dejanjih - branje zapisnika o izpovedbi priče
Ker obtoženima ob navzočnosti kvalificirane obrambe, torej njunih zagovornikov ni bila dana možnost zaslišati obremenilnih prič niti jima postavljati vprašanja niti dajati pripombe na njuni izpovedbi, je sodišče prve stopnje kršilo njuno pravico do zaslišanja obremenilne priče, kar vse je vplivalo na zakonitost izpodbijane sodbe (tretja alineja 29. člena Ustave RS zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - nezakonita odpoved - zamuda roka
Tožena stranka je tožniku izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 13. 3. 2019 podala po izteku 30-dnevnega subjektivnega roka iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1, zato je odpoved prepozna in nezakonita.
uporaba pogodbenega prava - opravljanje dejavnosti
Iz zavarovanja so izključeni odškodninski zahtevki, ki so posledica opravljanja dejavnosti, torej ne enkratne prodaje, kakršno je kot razlog za izključitev odškodninskega zahtevka navedla toženka, temveč ukvarjanja s prodajo zaradi pridobivanja materialnih dobrin.
Le v primeru, v kolikor policist odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled in ju udeleženec cestnega prometa odkloni, v skladu z drugim odstavkom 107. člena ZPrCP šteje, da se udeleženec cestnega prometa strinja z rezultatom preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, zato je obdolžencu mogoče očitati storitev tovrstnega prekrška le, v kolikor mu je bil zaradi nestrinjanja z rezultatom preizkusa alkoholiziranosti z indikatorjem alkohola odrejen strokovni pregled, ki ga je obdolženi odklonil.