etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - dejansko stanje v naravi - primerna strokovna podlaga
Izvedenec mora pri opredelitvi v evidencah katastra stavb upoštevati dejansko vrsto rabe posameznih delov stavbe v skladu z veljavnimi predpisi, t.j. sedaj Navodilo o podrobnejši delitvi dejanske rabe dela stavbe, ki je stopilo v veljavo z dnem 11. 5. 2020 in je spremenilo do tedaj uveljavljeno klasifikacijo in način izračuna površin delov stavbe (Način izračuna uporabne površine), zato za opredelitev rabe določenega prostora kot stanovanja oziroma bivalnega prostora ni pravno zavezujoča opredelitev stanovanja v smislu Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju: SZ-1), za kar se pravno zmotno s sklicevanjem na dejstvo, ki sicer ni sporno, da del št. ... nima samostojnega vhoda, kar je sicer v skladu s SZ-1 pogoj za opredelitev določene skupine prostorov kot stanovanja, v svoji pritožbi zavzema pritožnica.
Izdana inšpekcijska odločba, na katero se sklicuje pritožnica, in s katero je bila predlagatelju naložena odstranitev pozidave dveh bivalnih prostorov, zaradi česar je po oceni pritožnice obstoj teh dveh prostorov zgolj začasen, v skladu z njo pa tudi niso dopustne nobene spremembe statusa na tem delu nepremičnine, na pravilnost izdelanega elaborata za evidentiranje sprememb v katastru stavb v tehničnem smislu nima nobenega vpliva, saj se odločilno neskladje dejanskega stanja s stanjem vpisov v katastru stavb ugotavlja glede na sedanje (ob ogledu izvedenca za geodezijo in na dan izdaje elaborata), obstoječe stanje v naravi, ne pa glede na neko morebitno prihodnje stanje, ki je v tem trenutku še negotovo. Na ugotavljanje dejanskega stanja, sedanjega stanja v naravi, pa ne more imeti in nima nobenega vpliva niti vprašanje (ne)legalnosti gradnje.
sodba v postopku v sporih majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - predložitev vloge v zadostnem številu - nezadostno število izvodov vloge - poziv sodišča k dopolnitvi vloge - dopolnitev vloge po poteku roka - zavrženje nepopolne vloge - možnost sodelovanja stranke v postopku
Prvostopenjsko sodišče je toženo stranko s sklepom z 2. 11. 2020 pozvalo, da v roku 8 dni vloži v spis še en izvod vloge z 29. 10. 2020. Tožena stranka je sklep prejela 25. 11. 2020, rok za vložitev vloge v zadostnem številu izvodov je potekel 3. 12. 2020. Ker tožena stranka ni ravnala v skladu s sklepom in navodilom sodišča ter v roku ni predložila še enega izvoda vloge, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je vlogo tožene stranke z 29. 10. 2020 zavrglo.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
Dolžnik je zatrjeval pravno odločilna dejstva, s katerimi bi lahko s katerimi bi lahko, če bi se izkazala za resnična, dolžnik dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi. Ker je priložil tudi dokaz, je bil ugovor obrazložen.
ZIZ člen 267, 270, 270/3. ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-1, 8/1-2, 8/1-3, 8/1-4, 41, 263, 263/4, 515, 515/6.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - načelo sorazmernosti - vrednost nepremičnine
Sodišče prve stopnje pri izdaji začasne odredbe ni upoštevalo kriterija sorazmernosti. Toženec je zatrjeval, da vrednost njegovega premoženja, na katero meri začasna odredba, bistveno presega vrednost terjatve. Čeprav vrednosti nepremičnin po GURS niso bile določene na podlagi cenilca nepremičnin, jim ni mogoče odreči vsake dokazne teže. Ob odsotnosti drugih podatkov dajejo podlago za oceno tržne vrednosti nepremičnine. Čeprav zavarovanje običajno presega terjatev, je vendarle treba upoštevati še preostale nepremičnine, ki so predmet zavarovanja, in splošno znano zvišanje vrednosti nepremičnin v centru Ljubljane, ki odstopajo od posplošene vrednosti nepremičnin v Republiki Sloveniji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00046387
ZAgrS člen 51. ZD člen 173, 221, 221/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZPVAS člen 2, 8, 8/2, 8/4, 8/5, 9, 12.
dodatni sklep o dedovanju - naknadno najdeno premoženje - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - pogoji za dedovanje - premoženje, vrnjeno umrlemu upravičencu - pomanjkljiva obrazložitev sklepa
Če niti zapustnik niti nihče od njegovih pravnih naslednikov ni uveljavljal vračila (so)lastninske pravice na nepremičninah, ki so bile zapustniku kot članu nekdanje agrarne skupnosti odvzete ob podržavljenju (primerjaj četrti in peti odstavek 8. člena ZPVAS), sploh ne more priti do dedovanja navedenega premoženja.
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 44, 44/1, 57. ZLNDL člen 2, 2/1.
pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - pretekla raba zemljišča - namembnost zemljišča - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - pravica uporabe na družbeni lastnini - ugovor javnega dobra - javna površina - zakonska domneva
Sporna večstanovanjska stavba je bila zgrajena pred 1. 1. 2003. Tedaj veljavni predpisi so določali, da kupec stanovanja v večstanovanjski stavbi pridobi skupaj s stanovanjem tudi pravico uporabe stavbnega in funkcionalnega zemljišča (sedaj imenovano pripadajoče zemljišče), torej ne glede na to, ali je zemljišče posebej omenjeno v gradbenem dovoljenju za to stavbo ali v kupoprodajnih pogodbah za stanovanja ali ne.
Namembnost, prostorska pogojenost in funkcionalna povezanost spornega zemljišča s predmetno stavbo kažejo, da sporno zemljišče pripada vsakokratnim etažnim lastnikom predmetne stavbe in ne nasprotni udeleženki.
utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - pravna opredelitev dejanja
Vprašanje pravilnosti pravne kvalifikacije kaznivih dejanj, ki naj bi jih storil obtoženec, ne more vplivati na presojo sodišča o obstoju utemeljenega suma in spremeniti odločitve sodišča o obstoju razlogov za pripor.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00047841
ZFPPIPP člen 20, 20/2, 22, 22/1-2, 309, 309/1-2, 309/4, 310. ZZK-1 člen 40, 40/1-3, 243, 243/1, 244, 244/3. SPZ člen 43, 132. ZPP člen 285.
pravilen zahtevek - materialno procesno vodstvo - izbrisna tožba - priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - zloraba - izločitvena pravica v stečajnem postopku - izločitveni zahtevek - zavrnitev dokaznih predlogov - relevantnost predlaganih dokazov - opredelitev do navedb stranke - ničnost kot predhodno vprašanje - ničnost pooblastila - prepoved komisornega dogovora - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravilen izločitveni zahtevek v tožbi je zahtevek na ugotovitev obstoja lastninske pravice izločitvenega upnika oz. na ugotovitev, da je izločitveni upnik pridobil lastninsko pravico na nepremičnini.
Izbrisna tožba je stvarnopravna tožba, s katero upravičenec uveljavlja zahtevek, da sodišče ugotovi neveljavnost vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov, če je vknjižba določene pravice neveljavna iz materialnopravnega razloga.
Zaradi svoje stvarnopravne narave zahtevek iz izbrisne tožbe ne predstavlja nedenarne terjatve iz drugega odstavka 20. člena ZFPPIPP.
Nepremičnine, ki je že priposestvovana, ni mogoče ponovno priposestvovati.
Posojilojemalcem (četudi so bili nepremišljeni, nezadostno skrbni ali celo neodgovorni) ni mogoče odreči sodnega varstva, če so bili pri tem žrtev nepoštenih in nedopustnih ravnanj s strani posojilodajalca.
V utemeljitev tega temeljnega pogoja za odreditev oziroma podaljšanje pripora se je sodišče prve stopnje utemeljeno sklicevalo zgolj na pravnomočnost obtožbe, na dokaze, ki so bili izvedeni na glavni obravnavi ter na dejstvo, da je bila obtožencu izrečena obsodilna sodba. Sodišče se do posameznih dokazov oziroma njihove dokazne vrednosti ni posebej opredeljevalo, to bo predmet pisno izdelane sodbe. Relevantno je zgolj to, da na glavni obravnavi ni bil izveden noben takšen dokaz, ki bi pod vprašaj postavil zaključek o utemeljenem sumu storitve kaznivih dejanj, ki so predmet pravnomočne obtožbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - nezakonita odpoved - zamuda roka
Tožena stranka je tožniku izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 13. 3. 2019 podala po izteku 30-dnevnega subjektivnega roka iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1, zato je odpoved prepozna in nezakonita.
uporaba pogodbenega prava - opravljanje dejavnosti
Iz zavarovanja so izključeni odškodninski zahtevki, ki so posledica opravljanja dejavnosti, torej ne enkratne prodaje, kakršno je kot razlog za izključitev odškodninskega zahtevka navedla toženka, temveč ukvarjanja s prodajo zaradi pridobivanja materialnih dobrin.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00046157
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3. ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1.
kaznivo dejanje goljufije - konkretizacija zakonskih znakov - lažno prikazovanje dejanskih okoliščin - spravljanje v zmoto - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - sprememba obtožnice - dokazi in dokazna ocena
Ocena obdolženkinega zagovora v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi se namreč nanaša na pravilnost in popolnost ugotovitve dejanskega stanja, medtem ko se kazenska odgovornost obdolženke nanaša na njen subjektivni odnos do kaznivega dejanja. Uveljavljana kršitev zato ni podana. Po prevladujočem stališču procesne teorije in tudi ustaljeni sodni praksi pa sme sodišče spremeniti opis kaznivega dejanja iz obtožbe (tudi) v bistvenih delih, vendar le, če je to v obdolženčevo korist. Višje sodišče v celoti soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da z navedenimi posegi v opis dejanja ni z ničemer poseglo v pravni položaj obdolženke, saj se vsebina očitanih izvršitvenih ravnanj in kazenskopravni očitek kot celota zanjo s tem nista prav nič spremenila, kvečjemu zmanjšala.
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 5, 5/2, 8, 166, 166/2, 203, 203/3, 340, 340/1-1, 371, 371/2. URS člen 29. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3-d.
pravna jamstva v kazenskem postopku - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - pravica do zaslišanja obremenilne priče - prisotnost zagovornika - obvestilo o preiskovalnih dejanjih - branje zapisnika o izpovedbi priče
Ker obtoženima ob navzočnosti kvalificirane obrambe, torej njunih zagovornikov ni bila dana možnost zaslišati obremenilnih prič niti jima postavljati vprašanja niti dajati pripombe na njuni izpovedbi, je sodišče prve stopnje kršilo njuno pravico do zaslišanja obremenilne priče, kar vse je vplivalo na zakonitost izpodbijane sodbe (tretja alineja 29. člena Ustave RS zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP).
Tožeča stranka je dobila dodatno možnost dokazati razloge za oprostitev plačila sodne takse zaradi pandemije, vendar ni zadostila popolnosti predloga. Kako je na to vplivalo sprejemanje dokumentacije in odzivanje nanjo ni pomembno za ta pritožbeni postopek. Pomembno je le to, ali je tožeča stranka po pravnomočno zavrženih predlogih za oprostitev plačila sodnih taks le-to plačala. Tega v pritožbi ne navaja.
imenovanje posebnega revizorja - manjšinska pravica - pravica do imenovanja drugega posebnega revizorja
Četudi je na skupščini imenovani posebni revizor izdelal poročilo, to ne pomeni, da sodišče prve stopnje ni bilo dolžno odločiti vsaj o podrednem predlogu za zamenjavo posebnega revizorja. Če bi ugotovilo, da so podani zakonski razlogi za zamenjavo, je poročilo o posebni reviziji brez pomena za predlagatelja. Zato v pritožbi utemeljeno navaja, da je sodišče mimo materialnega prava štelo, da je že s skupščinskim imenovanjem revizorja v celoti in temeljito izčrpana manjšinska družbeniška pravica do posebne revizije, da je predlagal razloge za zamenjavo revizorja, sodišče pa tega ni ugotavljalo in da se manjšinska pravica do posebne revizije ne izčrpa s posebnim revizorjem, ki je po izbiri kapitalske večine.
uvedba dedovanja - predmet dedovanja - oklic neznanim dedičem - smrt zapustnika - fizična oseba - zadruga - članstvo v zadrugi - premoženje zapustnika - zadružno premoženje - rodbinska zadruga
Dedovanje se uvede s smrtjo po umrlem. To pomeni, da se lahko uvede le po znani mrtvi osebi, in po njej se lahko izvede tudi zapuščinski postopek, če je imela ta oseba premoženje. Oklic neznanim dedičem je, kot že beseda pove, neznanim dedičem, mora pa biti znan zapustnik, da se lahko oklic objavi. Po članih Rodbinske zadruge se zapuščinski postopek ne more izvesti, ker ni navedeno, kdo ti člani so oz. so bili.
odškodninska odgovornost - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo delavec utrpi na delu - varstvo in zdravje pri delu - nevarna stvar - objektivna odškodninska odgovornost - soprispevek delavca - skrbnost dobrega strokovnjaka - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Za razbremenitev bi morala toženka dokazati, da je bilo ravnanje tožnika zunaj sfere objektivno odgovornega delodajalca; da delodajalec na potek dogodkov ni mogel vplivati tako, da bi škodo preprečil. Merilo za presojo je objektivno in abstraktno, ker gre za poklicno dejavnost zavarovanca tožene stranke, je merilo njegovega ravnanja skrbnost dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 6. člena OZ).
izvršba na premičnine - neuspešen rubež - ustavitev izvršbe na premičnine
88. člen ZIZ, ki določa, da če se pri rubežu ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe (neuspešen rubež), sodišče po končanih izvršilnih dejanjih ustavi izvršbo. Ker rubež ni bil uspešen, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je sklenilo, da se izvršba na premičnine ustavi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00046427
KZ-1 člen 232, 232/1. ZKP člen 5, 445, 445/1. URS člen 27.
preslepitev kupcev - nedelujoča gospodarska družba - prodaja izdelkov - kurir - pravica do poštenega postopka - pravica do obrambe - pravica do predlaganja dokazov - domneva nedolžnosti - sprememba odločbe o kazenski sankciji - znižanje denarne kazni - navzočnost strank na seji pritožbenega senata - dokazna ocena - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Za pošten postopek je bistveno, da ima obdolženi, katerega pravice, dolžnosti ali pravni interesi so predmet sodnega postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče glede dejanskih in pravnih vidikov zadeve in da v razmerju do nasprotne stranke ni zapostavljen. Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je imel obdolženec med celotnim dokaznim postopkom zagotovljene vse pravice, ki mu kot obdolžencu pripadajo, sodišče prve stopnje pa tudi z izdajo napadene sodbe ni storilo nobene kršitve, ki bi kazala na nepošten postopek ali na kršitev pravice do obrambe obdolženca.
Le v primeru, v kolikor policist odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled in ju udeleženec cestnega prometa odkloni, v skladu z drugim odstavkom 107. člena ZPrCP šteje, da se udeleženec cestnega prometa strinja z rezultatom preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, zato je obdolžencu mogoče očitati storitev tovrstnega prekrška le, v kolikor mu je bil zaradi nestrinjanja z rezultatom preizkusa alkoholiziranosti z indikatorjem alkohola odrejen strokovni pregled, ki ga je obdolženi odklonil.