uporaba pogodbenega prava - opravljanje dejavnosti
Iz zavarovanja so izključeni odškodninski zahtevki, ki so posledica opravljanja dejavnosti, torej ne enkratne prodaje, kakršno je kot razlog za izključitev odškodninskega zahtevka navedla toženka, temveč ukvarjanja s prodajo zaradi pridobivanja materialnih dobrin.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00045898
ZZZDR člen 84, 84/2.
vrnitev darila po razvezi zakonske zveze - premoženjska razmerja med zakoncema - posebno premoženje - darilna pogodba - preklic darila - običajna darila - podlaga pravnega posla - odpadla kavza - razlog za sklenitev pogodbe
Da je lahko darilo preklicljivo, mora imeti specifično, neobičajno obarvano kavzo, ki odstopa od tipičnega, povprečnega darilnega namena. Preklic ni utemeljen, kadar kavza darila ne korenini v specifični zakonski veri v dosmrtno skupno življenje, marveč vsebuje številne druge primesi ter te druge primesi celo prevladujejo. Ko torej vera v večno ljubezen, ki je zaslepila darovalca, sploh ni v ospredju.
Tožnik je 14. 3. 2020 odšel na Hrvaško, kjer je ostal od 15. 3. 2020 do 29. 3. 2020 in ni prišel na delo v Slovenijo. Niso relevantne navedbe toženke, da tožnik formalno ni imel urejenega prebivališča na Hrvaškem. Tam je doma in odhaja na delo v Slovenijo, toženka pa mu tudi priznava potne stroške v zvezi s tem. Ob prehodu meje 14. 3. 2020 so mu hrvaški mejni organi v skladu z ravno uveljavljenim odlokom odredili karanteno oziroma izolacijo za 14 dni, mu izročili pisno obvestilo o tem, ga opozorili na denarno kazen v primeru kršitve, ter mu naročili, naj pokliče epidemiologinjo. Ta je tožniku dala takšna navodila kot mejni organi - v skladu z veljavno različico predpisa, po kateri se je kot okuženo območje štela Slovenija kot celota. Po pravilnem stališču sodišča so glede tožnika odločilna pravila, veljavna 14. 3. 2020, pogojev vstopa zanj ni mogel spreminjati kasnejši odlok z dne 19. 3. 2020, ki je sicer določil izjemo prehajanja za zdravstvene delavce (tožnik je bil bolničar).
Toženka temu stališču v pritožbi nasprotuje in poudarja pomen slednjega predpisa. A celo v primeru, če bi imela prav oziroma, če bi hrvaški predpis res določal, da tožnik lahko prekine karanteno, bi to imelo vpliv na presojo neopravičenega izostanka oziroma hujše kršitve, ne pa tudi krivde. Vprašanje krivde je le v tem, ali je tožnik res naklepno ali vsaj iz hude malomarnosti izostal z dela. Kakšne so bile okoliščine, zaradi katerih ni prišel oziroma ni mogel priti na delo; ali ga te razbremenjujejo krivde v zvezi z izostankom z dela. O navedenem je sodišče prve stopnje tudi že ustrezno razlogovalo, četudi izpostavljeno stališče (da je bistveno, ali je prestopil mejo zato, da bo odsoten z dela) ni povsem ustrezno. Nenazadnje je šlo za odlok, ki je ravno začel veljati in je tožnik zanj zvedel šele ob prehajanju meje.
stranka oproščena plačila sodnih taks - povrnitev sodne takse - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse
Predlog za obročno plačilo sodne takse ni dovoljen, saj gre v konkretnem primeru za plačilo stroškov postopka in ne za samostojno taksno obveznost, zaradi česar se ne more predlagati obročnega plačila sodne takse. Ustaljeno stališče sodne prakse je, da stranka, ki je (bila) sodne takse že oproščena, ne more (ponovno) predlagati oprostitve plačila sodne takse, ki ji je bila v plačilo naložena na podlagi četrtega odstavka 15. člena ZST-1.
stečajni postopek - soglasje sodišča k uresničitvi odstopne pravice - odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - pravni interes za pritožbo
Pritožnik v konkretnem primeru s pritožbo zoper sklep ne more zase doseči ugodnejšega pravnega položaja od položaja, ki ga ima na podlagi izpodbijane odločbe. Izdano soglasje sodišča prve stopnje k uresničitvi odstopne pravice ne bo vplivalo na spor v zvezi s prerekano izločitveno pravico. Dokler ni pravnomočno odločeno o kondikcijskih zahtevkih iz domnevno že razvezane pogodbe, pritožnik s pritožbo zoper sklep o soglasju ne more doseči spremembe tega sklepa v svojo korist.
Pritožnik se s pritožbo ne zavzema k ohranitvi veljavnosti in k izpolnitvi pogodbe, pač pa smiselno k ugotovitvi, da sam nima obveznosti vrnitve v najem vzetih stvari. Ker je izločitvena pravica prerekana, lahko tako odločitev doseže le v sledeči pravdi, ne pa v stečajnem postopku. Zato je pritožbeno sodišče ocenilo, da pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep in jo je posledično zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00046387
ZAgrS člen 51. ZD člen 173, 221, 221/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZPVAS člen 2, 8, 8/2, 8/4, 8/5, 9, 12.
dodatni sklep o dedovanju - naknadno najdeno premoženje - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - pogoji za dedovanje - premoženje, vrnjeno umrlemu upravičencu - pomanjkljiva obrazložitev sklepa
Če niti zapustnik niti nihče od njegovih pravnih naslednikov ni uveljavljal vračila (so)lastninske pravice na nepremičninah, ki so bile zapustniku kot članu nekdanje agrarne skupnosti odvzete ob podržavljenju (primerjaj četrti in peti odstavek 8. člena ZPVAS), sploh ne more priti do dedovanja navedenega premoženja.
predlog za obnovo postopka - izredno pravno sredstvo - razlogi za obnovitev postopka - nova dejstva in dokazi - trditveno breme - dokazna ocena - izvedensko mnenje - lastnoročni podpis - nedovoljena pritožbena novota - osebna služnost stanovanja
Razlogi za obnovo postopka so taksativno našteti v določbi 394. člena ZPP. Kot razlog za obnovo postopka, ki ga v svojem predlogu uveljavlja tudi toženec, so tudi nova dejstva, za katera zve stranka ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00046341
ZIZ člen 56, 56/1, 56/2. ZPP člen 319.
odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - odgovornost dedičev za dolgove zapustnika - dediščinska skupnost - omejitev odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja - ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem - predlog dolžnika za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine - predlog dolžnika za odlog izvršbe - ugovor po izteku roka - pobot - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem)
Dolžniki v ugovoru ponovno uveljavljajo ugovorni razlog, o katerem je že bilo odločeno. Zaradi prepovedi dvakratnega sojenja v isti stvari o istih ugovornih navedbah ni dopustno še enkrat odločati. Zato je sodišče pravilno ugovor zavrglo.
Povečana vrednost nepremičnine bi bila lahko samo posledica razlike v stopnji izdelave oz. dokončanja notranjosti objekta, vendar pa cenilka ni izdelala cenitve na tak način. V primeru vzpostavitve etažne lastnine bo to v nadaljevanju postopka primerno upoštevano, saj se hipoteka razteza tudi na (nove) etažne dele.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00047191
ZD člen 11, 21, 21/4, 132, 145, 145/1, 167, 205, 205/3, 207, 214, 214/1, 214/2-4. ZDKZ člen 11, 12, 13, 13/1, 13/2, 13/4, 15, 15/1. ZDKG člen 10. ZZZDR člen 145. ZPP člen 315. URS člen 22.
zapuščinski postopek - zaščitena kmetija - določitev dediča - sodediči - skupna lastnina dedičev - dedovanje kmetijskega gospodarstva - določitev prevzemnika zaščitene kmetije - neopravljena zapuščinska obravnava - izjava na naroku - uvedba dedovanja (delacija) - sklep o dedovanju - vmesni sklep o dedovanju - stanje na dan zapustnikove smrti - popolna posvojitev - kmetijska zemljišča - zemljiška knjiga
Ko sodišče določi dediča kot prevzemnika kmetije, določi le še dedne deleže drugih upravičencev, ki so bili že ugotovljeni v sklepu o dedovanju.
Pravnomočni sklep o dedovanju veže stranke glede odločitve o dedni pravici. Določbe četrtega odstavka 21. člena ZD, da pri posvojitvi posvojenec in njegovi potomci nimajo zakonite dedne pravice po starših, njihovih potomcih in drugih sorodnikih, ni moč razlagati tako, da posvojenec za nazaj, do trenutka rojstva, izgubi vse že pridobljene pravice po naravnih starših.
prodaja nepremičnine na javni dražbi - nepoložitev kupnine v določenem roku. - razveljavitev prodaje nepremičnin
Kupec ni položil kupnine v roku, ki je bil določen v odredbi o prodaji,drugega oziroma naslednjega najboljšega kupca za predmetno nepremičnino pa ni bilo. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno razveljavilo prodajo dolžnikove nepremičnine.
spor o pristojnosti - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) - agencija - vrednost spornega predmeta - pristojnost okrajnega sodišča - gospodarski spor
Vrednost spora je 25,50 EUR s pripadki, tožeča stranka pa je Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve in ni gospodarski subjekt naštet v 481. členu ZPP (subjektivni kriterij po ZPP).
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da se sodišče pri presoji ponovitvene nevarnosti, ne da bi samo opravilo presojo utemeljenega suma, v utemeljitev utemeljenega suma, ne bi smelo sklicevati na zadevo, v kateri postopek še ni uveden in s tem utemeljen sum formalno ni dognan, a kot razume pritožbeno sodišče, to ni bil nosilni razlog za zaključek o ponovitveni nevarnosti, ko je sodišče prve stopnje utemeljitev danosti te nevarnosti sklepalo glede na ostale objektivne okoliščine in obdolženčeve osebne lastnosti, zlasti nezaposlenost, dejstvo da je brez prihodkov in pa to, da obravnavana kriminalna dejavnost ni edina v obdolženčevem življenju, saj je že bil obsojen za premoženjske delikte in je zaradi njih še v enem kazenskem postopku.
izvršba na premičnine - neuspešen rubež - ustavitev izvršbe na premičnine
88. člen ZIZ, ki določa, da če se pri rubežu ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe (neuspešen rubež), sodišče po končanih izvršilnih dejanjih ustavi izvršbo. Ker rubež ni bil uspešen, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je sklenilo, da se izvršba na premičnine ustavi.
odškodninska odgovornost - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo delavec utrpi na delu - varstvo in zdravje pri delu - nevarna stvar - objektivna odškodninska odgovornost - soprispevek delavca - skrbnost dobrega strokovnjaka - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Za razbremenitev bi morala toženka dokazati, da je bilo ravnanje tožnika zunaj sfere objektivno odgovornega delodajalca; da delodajalec na potek dogodkov ni mogel vplivati tako, da bi škodo preprečil. Merilo za presojo je objektivno in abstraktno, ker gre za poklicno dejavnost zavarovanca tožene stranke, je merilo njegovega ravnanja skrbnost dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 6. člena OZ).
imenovanje posebnega revizorja - manjšinska pravica - pravica do imenovanja drugega posebnega revizorja
Četudi je na skupščini imenovani posebni revizor izdelal poročilo, to ne pomeni, da sodišče prve stopnje ni bilo dolžno odločiti vsaj o podrednem predlogu za zamenjavo posebnega revizorja. Če bi ugotovilo, da so podani zakonski razlogi za zamenjavo, je poročilo o posebni reviziji brez pomena za predlagatelja. Zato v pritožbi utemeljeno navaja, da je sodišče mimo materialnega prava štelo, da je že s skupščinskim imenovanjem revizorja v celoti in temeljito izčrpana manjšinska družbeniška pravica do posebne revizije, da je predlagal razloge za zamenjavo revizorja, sodišče pa tega ni ugotavljalo in da se manjšinska pravica do posebne revizije ne izčrpa s posebnim revizorjem, ki je po izbiri kapitalske večine.
Temeljno merilo za odločanje o povrnitvi pravdnih stroškov je končni uspeh strank z zahtevkom v pravdi, uspeh po posameznih fazah postopka ob tem ni odločilen. Tudi pritožbene stroške pa je upoštevati kot potrebne pravdne stroške strank v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00045961
ZGD-1 člen 388, 388/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP-1 člen 5, 5/1, 5/2, 8, 8/1. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem člen 5, 5/1, 5/4. ZPre-1 člen 68, 68/1, 68/2.
nepravdni postopek - sodni preizkus denarne odpravnine - obveznost izvedbe naroka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave v postopku - prevzem delniške družbe - izključitev manjšinskih delničarjev - nadomestilo, določeno v prevzemni ponudbi - domneva o pošteni odpravnini - izpodbojnost zakonske domneve - zloraba pravic delničarja - neizpodbojna zakonska domneva - primerjalno pravo - nemško pravo
V skladu z načelom kontradiktornosti mora sodišče tudi v nepravdnem postopku opraviti narok, na katerem lahko udeleženci v celoti in dokončno izkoristijo pravico do izjave, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka pred prvostopenjskim sodiščem. Gre za izraz in vsebino ustavno zagotovljene pravice do enakega varstva pravic. Glavna obravnava (po stališču pritožbenega sodišča pa je v nepravdnem postopku temu namenjen narok, katerega izvedbo zahteva 8. člen ZNP-1) ni le sredstvo za izvedbo dokazov, temveč je njen namen tudi v tem, da omogoči, da se organ in stranka srečata v procesno enakopravnem razmerju z namenom, da se na podlagi neposrednega ustnega in javnega obravnavanja zbere dokazno gradivo, potrebno za presojo, ki jo mora opraviti prvostopenjsko sodišče, kar je bistveno povezano s samo naravo sodnega odločanja.
Glede na dejstvo, da je predlagatelj med drugim zatrjeval tudi dejstva, ki bi lahko pomenila zlorabo pravic, bi sodišče prve stopnje, tudi če je menilo, da je zahtevek v danem trenutku (še) nesklepčen, moralo izvesti narok za obravnavo predloga in s tem udeležencem v postopku dati možnost izjaviti se o vseh zatrjevanih dejstvih ter s tem dati tudi možnost odprave nesklepčnosti, če je presodilo, da gre za predlog, ki ni sklepčen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - denarno povračilo - višina
Pritožba ne nasprotuje poudarku sodišča prve stopnje, da je tudi sicer iz odpovedi razbrati le začasno, namesto trajnega prenehanja potrebe po tožničinem delu, kar je v smislu drugega odstavka 89. člena ZDR-1 bistven pogoj za utemeljenost odpovednega razloga iz 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, po katerem preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi preneha zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca.
Pritožba torej neutemeljeno vztraja, da je začasna prepoved dejavnosti sama po sebi utemeljen razlog za odpoved. Pri tem navaja, da je splošno znano dejstvo, da pravni subjekt, ki zaradi prepovedi začasno ne more opravljati dejavnosti, utrpi izgubo dohodka. Tudi, če bi to držalo, glede na zgoraj pojasnjeno, navedeno ne bi moglo predstavljati zadostne dejanske podlage zakonite odpovedi.
Pritožbene navedbe o tem, kakšno je bilo kasnejše dogajanje, kakšne so bile omejitve poslovanja v letih 2020 in 2021, torej v času po podani odpovedi, za presojo utemeljenosti odpovednega razloga niso upoštevne. Tudi ni pomembna pritožbena navedba, da je toženka kasneje sprejela novo sistemizacijo delovnih mest in tožničino delovno mesto ukinila. Ta okoliščina bi utegnila biti relevantna, če bi pritožbeno sodišče presojalo smiselnost sodne razveze pogodbe o zaposlitvi namesto reintegracije, kar pa ni predmet pritožbenega postopka.
ZFPPIPP člen 118, 118-1, 316, 322, 421, 421-2, 422, 422/1. ZGD-1 člen 274, 275, 295, 295/3, 399, 412, 418, 418/1.
prisilna likvidacija - stranke postopka prisilne likvidacije - družbenik družbe - procesna legitimacija - razrešitev likvidacijskega upravitelja - zavrnitev predloga za razrešitev stečajnega upravitelja - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - zahteva za sklic skupščine
V postopku prisilne likvidacije so stranke postopka družbeniki družbe, nad katero se vodi postopek. Ker se v tem postopku po drugi alineji 2. točke 421. člena ZFPPIPP smiselno uporabljajo določbe oddelka 3.6. tega zakona o upravitelju, ni podlage za sklepanje, da predloga za razrešitev upraviteljice ne bi mogel podati družbenik družbe v likvidaciji. Ker so edino njeni družbeniki stranke postopka, ni nobenega razumnega razloga, da v primeru kršitev obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan, tega razrešitvenega razloga ne bi smeli oziroma mogli uveljavljati in bi bila razrešitev pridržana zgolj odločitvi sodišča po uradni dolžnosti. Družbeniki družbe v likvidaciji so torej po stališču pritožbenega sodišča procesno legitimirani za vložitev zahteve za razrešitev upravitelja.
ZD člen 10, 10/1, 210, 210/1. DZ člen 4, 4/1, 4/2. ZZZDR člen 12, 12/1.
zapuščinska obravnava - prekinitev zapuščinske obravnave - napotitev na pravdo - dedna pravica - krog zakonitih dedičev - dedna pravica izvenzakonskega partnerja - obstoj zunajzakonske skupnosti - obstoj izvenzakonske skupnosti kot predhodno vprašanje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - elementi zunajzakonske skupnosti - ekonomska skupnost - nesporna dejstva - uporaba materialnega prava
Zapuščinsko sodišče je samo na podlagi nespornih dejstev sprejelo materialnopravni zaključek o obstoju zunajzakonske skupnosti in s tem pogoja za obstoj dedne pravice, zato ni bilo razlogov za prekinitev postopka in napotitev na pravdo.