odškodninska odgovornost - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo delavec utrpi na delu - varstvo in zdravje pri delu - nevarna stvar - objektivna odškodninska odgovornost - soprispevek delavca - skrbnost dobrega strokovnjaka - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Za razbremenitev bi morala toženka dokazati, da je bilo ravnanje tožnika zunaj sfere objektivno odgovornega delodajalca; da delodajalec na potek dogodkov ni mogel vplivati tako, da bi škodo preprečil. Merilo za presojo je objektivno in abstraktno, ker gre za poklicno dejavnost zavarovanca tožene stranke, je merilo njegovega ravnanja skrbnost dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 6. člena OZ).
postopek prisilne poravnave - naknadni predlog prisilne poravnave - pogoji za glasovanje o predlogu za prisilno poravnavo - izpolnitev zakonskih pogojev - bilanca stanja - presečni dan - poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika - revidiranje računovodskih izkazov
Zgolj dejstvo, da ima upnik A. največji delež pri glasovanju ne more pomeniti, da zaradi tega prisilna poravnava ne bo dosegla svojega namena. Največji upnik (ki ima največji delež svojih terjatev v skupnem znesku vseh terjatev) ima namreč lahko le največji interes, da prisilna poravnava uspe in se na ta način poplača v največji možni meri oziroma bolje kot v stečajnem postopku. Je pa res, da je prisilna poravnava institut insolventnega prava, pri čemer se prisila v tem postopku izkazuje v tem, da učinkuje taka prisilna poravnava tudi na tista pravna razmerja (terjatve), katerih upniki niso podali soglasja k nastopu njenih učinkov. V skladu z določbo 205. člena ZFPPIPP glasujejo o prisilni poravnavi vsi upniki po zakonsko določenem postopku, prisilna poravnava pa je sprejeta, če za njeno sprejetje glasujejo upniki, katerih skupni ponderirani zneski terjatev so najmanj enaki 6/10 zneska osnove iz tretjega odstavka 201. člena tega zakona to je vsota ponderiranih zneskov vseh priznanih in verjetno izkazanih terjatev upnikov v postopku prisilne poravnave. Največji upniki imajo torej največji vpliv na sprejem prisilne poravnave. Ker učinkuje tako sprejeta prisilna poravnava praviloma za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku prisilne poravnave (pri tem so izjeme določene) in ali je zanjo glasoval, bo vse upnike doletela prisila večine. Kot že navedeno, pa imajo pri tem vsi upniki (torej tudi tisti, ki so v manjšini) pravico do ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave in skušajo na ta način, z uporabo tega pravnega sredstva, uveljaviti svoje prepričanje o neobstoju možnosti za uspeh prisilne poravnave.
ugovor dolžnika zoper novo izvršilno sredstvo - objektivna kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet
Po tretjem odstavku 34. člena ZIZ je edini pogoj za naknadno objektivno kumulacijo sredstev in predmetov izvršbe, da izvršilni postopek še ni končan. Ker je bila v tem postopku že dovoljena izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, ki jo je sodišče ustavilo, saj dolžnik ni imel odprtega nobenega transakcijskega računa, je moral upnik predlog za objektivno kumulacijo še konkretizirati, to je določiti nov račun in banko oziroma izkazati spremenjene okoliščine. Navedeno je upnik v svojem predlogu izkazal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00045961
ZGD-1 člen 388, 388/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP-1 člen 5, 5/1, 5/2, 8, 8/1. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem člen 5, 5/1, 5/4. ZPre-1 člen 68, 68/1, 68/2.
nepravdni postopek - sodni preizkus denarne odpravnine - obveznost izvedbe naroka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave v postopku - prevzem delniške družbe - izključitev manjšinskih delničarjev - nadomestilo, določeno v prevzemni ponudbi - domneva o pošteni odpravnini - izpodbojnost zakonske domneve - zloraba pravic delničarja - neizpodbojna zakonska domneva - primerjalno pravo - nemško pravo
V skladu z načelom kontradiktornosti mora sodišče tudi v nepravdnem postopku opraviti narok, na katerem lahko udeleženci v celoti in dokončno izkoristijo pravico do izjave, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka pred prvostopenjskim sodiščem. Gre za izraz in vsebino ustavno zagotovljene pravice do enakega varstva pravic. Glavna obravnava (po stališču pritožbenega sodišča pa je v nepravdnem postopku temu namenjen narok, katerega izvedbo zahteva 8. člen ZNP-1) ni le sredstvo za izvedbo dokazov, temveč je njen namen tudi v tem, da omogoči, da se organ in stranka srečata v procesno enakopravnem razmerju z namenom, da se na podlagi neposrednega ustnega in javnega obravnavanja zbere dokazno gradivo, potrebno za presojo, ki jo mora opraviti prvostopenjsko sodišče, kar je bistveno povezano s samo naravo sodnega odločanja.
Glede na dejstvo, da je predlagatelj med drugim zatrjeval tudi dejstva, ki bi lahko pomenila zlorabo pravic, bi sodišče prve stopnje, tudi če je menilo, da je zahtevek v danem trenutku (še) nesklepčen, moralo izvesti narok za obravnavo predloga in s tem udeležencem v postopku dati možnost izjaviti se o vseh zatrjevanih dejstvih ter s tem dati tudi možnost odprave nesklepčnosti, če je presodilo, da gre za predlog, ki ni sklepčen.
ureditvena (regulacijska) začasna odredba - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
Sodišče prve stopnje je ocenilo, da obstaja povečana požarna ogroženost (posledično nevarnost za okolje, živali in ljudi), vendar zmotno štelo, da je pomembno, kakšna je dejanska skupna količina ONS iz leta 2020 in 2021, ki bi jo moral zbrati in k dolžniku odpeljati upnik. Po oceni pritožbenega sodišča že neprevzeta količina ONS za leto 2020 povzroča in povečuje požarno nevarnost, škoda, ki bi zaradi morebitnega požara nastala, pa nedvomno je težko nadomestljiva, saj bi se odražala v širšem okolju in bi lahko prizadela tudi zdravje ljudi ter rastline in živali.
uvedba dedovanja - predmet dedovanja - oklic neznanim dedičem - smrt zapustnika - fizična oseba - zadruga - članstvo v zadrugi - premoženje zapustnika - zadružno premoženje - rodbinska zadruga
Dedovanje se uvede s smrtjo po umrlem. To pomeni, da se lahko uvede le po znani mrtvi osebi, in po njej se lahko izvede tudi zapuščinski postopek, če je imela ta oseba premoženje. Oklic neznanim dedičem je, kot že beseda pove, neznanim dedičem, mora pa biti znan zapustnik, da se lahko oklic objavi. Po članih Rodbinske zadruge se zapuščinski postopek ne more izvesti, ker ni navedeno, kdo ti člani so oz. so bili.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00047191
ZD člen 11, 21, 21/4, 132, 145, 145/1, 167, 205, 205/3, 207, 214, 214/1, 214/2-4. ZDKZ člen 11, 12, 13, 13/1, 13/2, 13/4, 15, 15/1. ZDKG člen 10. ZZZDR člen 145. ZPP člen 315. URS člen 22.
zapuščinski postopek - zaščitena kmetija - določitev dediča - sodediči - skupna lastnina dedičev - dedovanje kmetijskega gospodarstva - določitev prevzemnika zaščitene kmetije - neopravljena zapuščinska obravnava - izjava na naroku - uvedba dedovanja (delacija) - sklep o dedovanju - vmesni sklep o dedovanju - stanje na dan zapustnikove smrti - popolna posvojitev - kmetijska zemljišča - zemljiška knjiga
Ko sodišče določi dediča kot prevzemnika kmetije, določi le še dedne deleže drugih upravičencev, ki so bili že ugotovljeni v sklepu o dedovanju.
Pravnomočni sklep o dedovanju veže stranke glede odločitve o dedni pravici. Določbe četrtega odstavka 21. člena ZD, da pri posvojitvi posvojenec in njegovi potomci nimajo zakonite dedne pravice po starših, njihovih potomcih in drugih sorodnikih, ni moč razlagati tako, da posvojenec za nazaj, do trenutka rojstva, izgubi vse že pridobljene pravice po naravnih starših.
prodaja nepremičnine na javni dražbi - nepoložitev kupnine v določenem roku. - razveljavitev prodaje nepremičnin
Kupec ni položil kupnine v roku, ki je bil določen v odredbi o prodaji,drugega oziroma naslednjega najboljšega kupca za predmetno nepremičnino pa ni bilo. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno razveljavilo prodajo dolžnikove nepremičnine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00046427
KZ-1 člen 232, 232/1. ZKP člen 5, 445, 445/1. URS člen 27.
preslepitev kupcev - nedelujoča gospodarska družba - prodaja izdelkov - kurir - pravica do poštenega postopka - pravica do obrambe - pravica do predlaganja dokazov - domneva nedolžnosti - sprememba odločbe o kazenski sankciji - znižanje denarne kazni - navzočnost strank na seji pritožbenega senata - dokazna ocena - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Za pošten postopek je bistveno, da ima obdolženi, katerega pravice, dolžnosti ali pravni interesi so predmet sodnega postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče glede dejanskih in pravnih vidikov zadeve in da v razmerju do nasprotne stranke ni zapostavljen. Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je imel obdolženec med celotnim dokaznim postopkom zagotovljene vse pravice, ki mu kot obdolžencu pripadajo, sodišče prve stopnje pa tudi z izdajo napadene sodbe ni storilo nobene kršitve, ki bi kazala na nepošten postopek ali na kršitev pravice do obrambe obdolženca.
predlog za obnovo postopka - izredno pravno sredstvo - razlogi za obnovitev postopka - nova dejstva in dokazi - trditveno breme - dokazna ocena - izvedensko mnenje - lastnoročni podpis - nedovoljena pritožbena novota - osebna služnost stanovanja
Razlogi za obnovo postopka so taksativno našteti v določbi 394. člena ZPP. Kot razlog za obnovo postopka, ki ga v svojem predlogu uveljavlja tudi toženec, so tudi nova dejstva, za katera zve stranka ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00046157
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3. ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1.
kaznivo dejanje goljufije - konkretizacija zakonskih znakov - lažno prikazovanje dejanskih okoliščin - spravljanje v zmoto - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - sprememba obtožnice - dokazi in dokazna ocena
Ocena obdolženkinega zagovora v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi se namreč nanaša na pravilnost in popolnost ugotovitve dejanskega stanja, medtem ko se kazenska odgovornost obdolženke nanaša na njen subjektivni odnos do kaznivega dejanja. Uveljavljana kršitev zato ni podana. Po prevladujočem stališču procesne teorije in tudi ustaljeni sodni praksi pa sme sodišče spremeniti opis kaznivega dejanja iz obtožbe (tudi) v bistvenih delih, vendar le, če je to v obdolženčevo korist. Višje sodišče v celoti soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da z navedenimi posegi v opis dejanja ni z ničemer poseglo v pravni položaj obdolženke, saj se vsebina očitanih izvršitvenih ravnanj in kazenskopravni očitek kot celota zanjo s tem nista prav nič spremenila, kvečjemu zmanjšala.
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 5, 5/2, 8, 166, 166/2, 203, 203/3, 340, 340/1-1, 371, 371/2. URS člen 29. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3-d.
pravna jamstva v kazenskem postopku - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - pravica do zaslišanja obremenilne priče - prisotnost zagovornika - obvestilo o preiskovalnih dejanjih - branje zapisnika o izpovedbi priče
Ker obtoženima ob navzočnosti kvalificirane obrambe, torej njunih zagovornikov ni bila dana možnost zaslišati obremenilnih prič niti jima postavljati vprašanja niti dajati pripombe na njuni izpovedbi, je sodišče prve stopnje kršilo njuno pravico do zaslišanja obremenilne priče, kar vse je vplivalo na zakonitost izpodbijane sodbe (tretja alineja 29. člena Ustave RS zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP).
etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - dejansko stanje v naravi - primerna strokovna podlaga
Izvedenec mora pri opredelitvi v evidencah katastra stavb upoštevati dejansko vrsto rabe posameznih delov stavbe v skladu z veljavnimi predpisi, t.j. sedaj Navodilo o podrobnejši delitvi dejanske rabe dela stavbe, ki je stopilo v veljavo z dnem 11. 5. 2020 in je spremenilo do tedaj uveljavljeno klasifikacijo in način izračuna površin delov stavbe (Način izračuna uporabne površine), zato za opredelitev rabe določenega prostora kot stanovanja oziroma bivalnega prostora ni pravno zavezujoča opredelitev stanovanja v smislu Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju: SZ-1), za kar se pravno zmotno s sklicevanjem na dejstvo, ki sicer ni sporno, da del št. ... nima samostojnega vhoda, kar je sicer v skladu s SZ-1 pogoj za opredelitev določene skupine prostorov kot stanovanja, v svoji pritožbi zavzema pritožnica.
Izdana inšpekcijska odločba, na katero se sklicuje pritožnica, in s katero je bila predlagatelju naložena odstranitev pozidave dveh bivalnih prostorov, zaradi česar je po oceni pritožnice obstoj teh dveh prostorov zgolj začasen, v skladu z njo pa tudi niso dopustne nobene spremembe statusa na tem delu nepremičnine, na pravilnost izdelanega elaborata za evidentiranje sprememb v katastru stavb v tehničnem smislu nima nobenega vpliva, saj se odločilno neskladje dejanskega stanja s stanjem vpisov v katastru stavb ugotavlja glede na sedanje (ob ogledu izvedenca za geodezijo in na dan izdaje elaborata), obstoječe stanje v naravi, ne pa glede na neko morebitno prihodnje stanje, ki je v tem trenutku še negotovo. Na ugotavljanje dejanskega stanja, sedanjega stanja v naravi, pa ne more imeti in nima nobenega vpliva niti vprašanje (ne)legalnosti gradnje.
Dejstvo, da je obdolženec v času zamenjave slovenskega vozniškega dovoljenja za italijansko vozniško dovoljenje še imel veljavno slovensko vozniško dovoljenje, ki pa je naknadno na podlagi sodne odločbe prenehalo veljati, ne nudi podlage za zaključek, da ni dokazano, da je obdolženec storil očitani prekršek.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je dolžnikovo pritožbo zavrglo, saj je dolžnik pritožbo priporočeno po pošti vložil po poteku pritožbenega roka.
ZFPPIPP člen 118, 118-1, 316, 322, 421, 421-2, 422, 422/1. ZGD-1 člen 274, 275, 295, 295/3, 399, 412, 418, 418/1.
prisilna likvidacija - stranke postopka prisilne likvidacije - družbenik družbe - procesna legitimacija - razrešitev likvidacijskega upravitelja - zavrnitev predloga za razrešitev stečajnega upravitelja - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - zahteva za sklic skupščine
V postopku prisilne likvidacije so stranke postopka družbeniki družbe, nad katero se vodi postopek. Ker se v tem postopku po drugi alineji 2. točke 421. člena ZFPPIPP smiselno uporabljajo določbe oddelka 3.6. tega zakona o upravitelju, ni podlage za sklepanje, da predloga za razrešitev upraviteljice ne bi mogel podati družbenik družbe v likvidaciji. Ker so edino njeni družbeniki stranke postopka, ni nobenega razumnega razloga, da v primeru kršitev obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan, tega razrešitvenega razloga ne bi smeli oziroma mogli uveljavljati in bi bila razrešitev pridržana zgolj odločitvi sodišča po uradni dolžnosti. Družbeniki družbe v likvidaciji so torej po stališču pritožbenega sodišča procesno legitimirani za vložitev zahteve za razrešitev upravitelja.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - dejstva, ki preprečujejo izvršbo
Pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova so pravno pomembna tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma navedena v prvem odstavku 55. člena ZIZ.
regresni zahtevek zavarovalnice - ekskulpacija zavarovanca - odgovornost lastnika vozila ko ta ni voznik
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da se toženec ni uspel ekskulpirati odgovornosti kot zavarovanec in lastnik vozila, s katerim je bila povzročena obravnavana prometna nesreča, po določilih Splošnih pogojev in ZOZP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00046341
ZIZ člen 56, 56/1, 56/2. ZPP člen 319.
odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - odgovornost dedičev za dolgove zapustnika - dediščinska skupnost - omejitev odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja - ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem - predlog dolžnika za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine - predlog dolžnika za odlog izvršbe - ugovor po izteku roka - pobot - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem)
Dolžniki v ugovoru ponovno uveljavljajo ugovorni razlog, o katerem je že bilo odločeno. Zaradi prepovedi dvakratnega sojenja v isti stvari o istih ugovornih navedbah ni dopustno še enkrat odločati. Zato je sodišče pravilno ugovor zavrglo.
Povečana vrednost nepremičnine bi bila lahko samo posledica razlike v stopnji izdelave oz. dokončanja notranjosti objekta, vendar pa cenilka ni izdelala cenitve na tak način. V primeru vzpostavitve etažne lastnine bo to v nadaljevanju postopka primerno upoštevano, saj se hipoteka razteza tudi na (nove) etažne dele.
Tožeča stranka je dobila dodatno možnost dokazati razloge za oprostitev plačila sodne takse zaradi pandemije, vendar ni zadostila popolnosti predloga. Kako je na to vplivalo sprejemanje dokumentacije in odzivanje nanjo ni pomembno za ta pritožbeni postopek. Pomembno je le to, ali je tožeča stranka po pravnomočno zavrženih predlogih za oprostitev plačila sodnih taks le-to plačala. Tega v pritožbi ne navaja.