duševno zdravje - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - ambulantno zdravljenje - prisilna hospitalizacija - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - duševne motnje - shizofrenija - psihotično dojemanje realnosti - ogrožanje okolice
V tej fazi bolezni ne gre za situacijo, ko se duševno bolna oseba svojega stanja v dejanskih prvinah zaveda in nanj svobodno pristaja. Pri A. A. je sedaj podano stanje, v katerem se zaradi akutnosti in resnosti trenutnega stanja dejanskih prvin svojega duševnega stanja, njegove resnosti in nevarnosti takšnega stanja ne zaveda in zato na takšno stanje tudi ne more svobodno pristati.
kriva izpovedba - kriva ovadba - preprečitev dokazovanja - pomoč pri storitvi kaznivega dejanja - stroški tolmača
S pritožbo se je mogoče strinjati v delu, da je v tej zadevi eno od bistvenih vprašanj, ali je obt. C. C. za A. A. lahko prislužil takšno vsoto denarja, kot naj bi bila izročena A. A. 30. 10. 2003, nikakor pa ne v delu, da način, kako je bil ta denar prislužen, za verodostojnost takratne njegove izpovedbe 23. 12. 2014 ni relevanten.
Prvo sodišče je namreč po prepričanju pritožbenega sodišča v nasprotju s pritožbo temeljito raziskalo ne le možnosti, ali je obt. C. C. za A. A. lahko prislužil tako vsoto denarja, kot tudi način, kako naj bi ta denar bil prislužen.
Prvo sodišče pa v nasprotju s pritožbenimi očitki tudi ni prezrlo, da je obt. C. C. v izpovedi 23. 12. 2014 na dveh mestih, ki jih tudi pritožba izpostavlja, sicer omenil tudi pravice, kupone in vavčerje, kar pa je prvo sodišče prepričljivo ocenilo kot njegovo, v času podaje izpovedi nezadostno poznavanje postopkov privatizacije in njene časovne dinamike, medtem ko je sicer v svoji izpovedbi ves čas govoril o trgovanju z delnicami in certifikati, kar izhaja tudi iz tabel, ki jih je že takrat v postopku sam predložil in s katerimi je hotel prepričati v zatrjevan način poslovanja.
Zato pričo v sodnem postopku zadenejo posledice krivega pričevanja le za tisto, o čemer pred sodiščem izpove v prosti izpovedbi oziroma v odgovorih na vprašanja strank in sodišča zavestno in hôte, zaradi česar je povsem nerelevantno, kaj je obt. C. C. ob svoji izpovedbi 23. 12. 2014 imel v mislih, kajti bistveno je tisto, o čemer je izpovedoval in kar je tudi očitek obtožbe, za katerega pa je sodišče zanesljivo ugotovilo, da je utemeljen.
Prvo sodišče je v izpodbijani sodbi na nekaj mestih povzelo tek davčnega inšpekcijskega postopka in komunikacijo med organi odkrivanja in pregona (DURS, SKP PU Celje, SDT). Iz teh podatkov pa je razvidno, da je sicer res potekala določena izmenjava informacij in dokumentacije na ravni Davčni organ – policija in SDT, vendar iz te komunikacije izhaja, da so dokumenti iz davčnega spisa bili policiji oziroma SDT posredovani šele na podlagi njihovega zaprosila, ne pa avtomatično in da je ta komunikacija potekala od 23. 9. 2013 dalje, zato ta očitek pritožbe ni utemeljen.
Utemeljeno pa obtoženčev zagovornik in obtoženec v svojih pritožbah grajata odločitev prvega sodišča glede povrnitve stroškov prevajanja v višini 13.682,87 EUR, kar predstavlja stroške prevajanja iz slovenskega v hrvaški jezik in obratno (procesnih dejanj in sodnih odločb ter pisanj), ki so se nanašali na obt. H., ne strinjata pa se tudi s plačilom polovice stroškov v skupni višini 3.977,28 EUR.
V skladu s 143. členom Novele ZKP-N, ki se je začela uporabljati 20. 10. 2019 prvo sodišče glede na čas razsoje ni imelo zakonske podlage, da je stroške tolmačenja in prevajanja v višini 13.682,87 EUR, naložilo v plačilo obt. C. C., čeprav so se ti stroški prevajanja nanašali izključno nanj, zato sta v tem delu obe pritožbi utemeljeni.
Pritožba sicer pravilno razloguje, da je mogoče to dejanje tako, kot izhaja tudi iz razlogov v izpodbijani sodbi, storiti le z direktnim naklepom, kot tudi, da je kaznivo dejanje dokončano že s predložitvijo takega dokaza v kazenskem postopku. Stališče pritožbe, da pa je obt. R. s tem, ko je v inkriminiranem času to listino predložil v davčnem postopku, imel s tem namen vplivati tudi na kazenski postopek, pa je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča napačno, česa takega tudi ne omogoča niti opiranje pritožbenih navedb na obe izpostavljeni sodbi, ki nista povsem primerljivi z obravnavano zadevo.
Take navedbe pritožbe pa po prepričanju pritožbenega sodišča ostajajo na ravni sklepanja in jim ni mogoče pritrditi, še posebej, ker je A. A. ves čas postopka trdil, da je predložitev navedene listine postala aktualna šele po sklepnem razgovoru z inšpektorjem, saj prej niti pomislil ni, da bi lahko prišlo do obdavčitve.
Po prepričanju pritožbenega sodišča so razlogi v izpodbijani sodbi glede dvoma v obtoženkino krivdo, ki se povsem pravilno in logično navezujejo na razloge za obstoj dvoma v krivdo A. A., prepričljivi, pritožba, ki pa s tem utemeljuje pritožbeni razlog kršitev zakona, pa je neutemeljena.
spor majhne vrednosti - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje - nedovoljeni pritožbeni razlogi - stroški pritožbenega postopka - odgovor na pritožbo - potrebnost stroškov
Odgovor na pritožbo zato, ker v njem tožeča stranka odgovarja pritožnici o ugotovljenem dejanskem stanju in dokazni oceni, ni v ničemer prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben.
OZ člen 131, 131/1, 239, 239/1. ZPP člen 339, 339/2-14, 354, 357a. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 29, 29/1, 31, 31/2.
poslovna odškodninska odgovornost - neposlovna odškodninska odgovornost - kumulacija odgovornosti - škoda - neustrezna osvetlitev stopnišča - padec na stopnicah - poslovna stavba - izvedensko mnenje - nedopustno ravnanje - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo
Določbe o poslovni odškodninski odgovornosti se uporabijo le tedaj, ko prav pogodba (ali drug pravni posel) vzpostavi obveznost dolžnika, ki je prej ni bilo. Če gre le za ureditev obveznosti, ki bi zavezovale dolžnika ne glede na pogodbeno ureditev, je treba zagovarjati stališče o kumulaciji obeh oblik odškodninske odgovornosti, upniku pa je treba dati možnost izbite med njima.
Izvedenca sta res ugotovila, da razsvetljava na stopnišču ni bila zadostna, ker ni ustrezala Pravilniku o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih in ni dosegla standarda SIST 12464. Zakaj sodišče šteje, da sta Pravilnik, ki nalaga delodajalcem določeno stopnjo osvetljenosti delovnih mest in navedeni standard uporabljiva tudi za skupno stopnišče v poslovni stavbi, na kar utemeljeno opozarja pritožba, pa je ostalo nepojasnjeno. Izostala je tudi ocena ali ugotovljena osvetlitev še pomeni varno pohodno površino ali ne. Navedeno je treba ugotoviti v povezavi z nedopustnim ravnanjem in nato ugotoviti še ali je škoda posledica tega nedopustnega ravnanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00047596
ZLNDL člen 2. ZPP člen 337, 337/1.
pravica uporabe - prenos pravice uporabe - stavbno zemljišče - funkcionalno zemljišče k stavbi - krajevna skupnost - stanovanjska pravica - lastninska pravica - gradbeno dovoljenje - garaža - provizorij - lastna sredstva - investitor gradnje - pravni prednik - vpis v zemljiško knjigo - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nedovoljena pritožbena novota
Za odločitev je pomembno, da so gradnjo garaž dovolili pristojni organi pravne prednice tožene stranke, tj. organi, ki so bili pristojni tudi za oddajo stavbnega zemljišča v uporabo. Z zgraditvijo garaže s potrebnimi dovoljenji in ob vednosti pravne prednice tožene stranke so bili glede na vse okoliščine obravnavanega primera zato izpolnjeni pogoji za prenos pravice uporabe na zemljišču, na katerem stojijo garaže.
zapuščinski postopek - prekinitev postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - spor o obsegu zapuščine - sporna dejstva med dediči - vračilo darila - odplačnost pogodbe
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pravica pritožnice, ki trdi, da so predložene pogodbe fiktivne in prikrivajo darilo manj verjetna, ker so predložene pogodbe po vsebini odplačne pogodbe.
oprostitve plačila sodne takse - materialno pravno stanje dolžnika
Po povedanem je predlog za taksno oprostitev sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo, saj tudi po presoji sodišča druge stopnje glede na ugotovljeno materialno stanje s plačilom sodne takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se dolžnica preživlja.
pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - graja dejanskega stanja
Tožena stranka v pritožbi izpodbija dejanske ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje o obstoju pogodbenega razmerja med pravdnima strankama in dokazno presojo, ki takšne zaključke utemeljuje. S takšnimi navedbami tožena stranka izpodbija dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, kar je v sporih, kakršen je tovrstni, nedovoljen pritožbeni razlog. Na dejansko stanje, ki ga ugotovi sodišče prve stopnje, so vezane tako stranke kot pritožbeno sodišče, zato v ugotovljeno dejansko stanje ni mogoče posegati in tovrstne pritožbene navedbe tudi ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa.
NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00046650
ZVEtL-1 člen 35, 35/1.
pravica uporabe - etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - zemljiški kataster - zemljiška knjiga - podatki v zemljiški knjigi - splošni skupni del - pripadajoče zemljišče - posamezni del stavbe - evidenca GURS
Zemljiška knjiga, ki je izvorna evidenca glede pravnih razmerij/značilnosti nepremičnin, glede površin oziroma dejanskih razmerij (značilnosti) nepremičnin ne predstavlja izvornega registra, ampak je to kataster (iz katerega zemljiška knjiga omenjene podatke povzema).
Praksa podpisovanja vsakega lista pogodbe posebej ni običajna.
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz predpostavke, da je posojilna pogodba z dne 18. 5. 2014 nična, ker je bil toženec v času njene sklenitve v osebnem stečaju. Zato je kot podlago za vračilo našlo v določbi 87. člena OZ.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za taksno oprostitev - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - sorazmernost ukrepa
Sodišče prve stopnje je opravilo presojo sorazmernosti sprejetega ukrepa - zavrženja tožnikovega predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Opozorilo je na odsotnost izjav, ki so tako bistvene, da preprečujejo kakršnokoli vsebinsko obravnavanje tožnikovega predloga za taksno oprostitev. Tožnik ni predložil svojega soglasja, da sodišče z namenom ugotavljanja njegovega materialnega položaja pridobi podatke, ki so davčna tajnost.
skupščina delniške družbe - izpodbijanje sklepov skupščine - izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička - uporaba bilančnega dobička - pravica do obveščenosti - kršitev pravice do obveščenosti - dobra vera in poštenje
Vloga predsednika skupščine je opredeljena v 303. členu ZGD-1. Predsednik skupščine ugotovi udeležbo na skupščini in podpiše seznam udeležencev ter sprejetje in izid glasovanja na skupščini (drugi odstavek 304. člena ZGD-1). Nedvomno je vloga predsednika skupščine zelo pomembna. Vendar pa iz ZGD-1 z izjemo ustanovne skupščine (217. člen ZGD-1) ne izhaja točno, kako se predsednika skupščine imenuje. Zato je imenovanje predsednika skupščine prepuščeno družbi, ki lahko imenovanje predsednika skupščine določi v statutu. Oblikovanje nasprotnega predloga, da se bilančni dobiček deli v višini 4 odstotkov osnovnega kapitala in da bilančni dobiček tožene stranke za poslovno leto 2016 znaša 1.131.322,50 EUR (kar je enako, kot je ugotovila tožena stranka na podlagi poslovnega poročila in ostalih listin) izkazuje, da je bila višina bilančnega dobička za poslovno leto 2016 izkazana pravilno. Oblikovana vsebina nasprotnega predloga pa se pojmovno izključuje z zatrjevano kršitvijo pravice do obveščenosti (ker ne bi imela dovolj podatkov, ki sestavljajo letno poročilo). Bistveno je, da je tožeča stranka vložila nasprotni predlog, da se bilančni dobiček razdeli med delničarje, kar pomeni, da se je že vnaprej odločila, kako bo ravnala, ne glede na zahtevane informacije. To pa kaže, da je očitno želela vplivati na odločitev skupščine z izpodbijanjem tistih skupščinskih sklepov, s katerimi se ni strinjala. Delovanju v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja pa sodišče ne more nuditi sodnega varstva.
odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - huda telesna poškodba - degenerativne spremembe
Odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Temeljni vodili za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Prvo načelo zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter glede na vse konkretne okoliščine, ki so podane pri oškodovancu, drugo pa terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine ter dejstvo, da odškodnina ne bi podpirala teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom.
zamudna sodba - vročilnica kot javna listina - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - dvom v pravilnost vročitve
Skladno z določilom četrtega odstavka 424. člena ZPP je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, dokazno breme pa je na tistem, ki verodostojnosti javne listine oporeka.
Tožilec lahko spremeni obtožnico neodvisno od tega, ali so se v zadevi pojavili novi dokazi ali ne, zadošča njegova subjektivna ocena že izvedenih dokazov, potem, ko so bili ti na glavni obravnavi ponovno neposredno izvedeni.
Glede na določbo prvega odstavka 18. člena ZKP sodišče pri presoji, ali je podano kakšno dejstvo ali ne, ni vezano na nobena posebna dokazna pravila ali z njimi omejeno, zato ni nobene ovire, da pri ugotavljanju dejanskega stanja ne bi smelo pridobiti obdolženčevih predhodnih obsodb in jih upoštevati pri svoji dokazni oceni.
S posegom v obtožnico je sodišče prve stopnje spreminjalo domet obdolžencu in domnevnemu sostorilcu L.T. očitanih ravnanj, na ta način pa glede očitka sostorilstva v opis dejanja vneslo toliko nejasnosti in nerazumljivosti, da vloga oziroma prispevek obdolženca ni razumljivo individualiziran in konkretiziran.
prekinitev postopka - razlog za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - vložitev izrednega pravnega sredstva - ekonomičnost
Sodišče prve stopnje je kot ključno za odločitev pravilno izpostavilo ustaljeno stališče sodne prakse, da vloženo izredno pravno sredstvo (revizija) ni razlog za prekinitev postopka, in sicer ne glede na morebitno smotrnost ali ekonomičnost takšne prekinitve.
Z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-14/20-9, Up-844/16-27 z dne 14. 5. 2020 je Ustavno sodišče odločilo, da je drugi odstavek 129.a člena ZKP, v kolikor določa 15-dnevni rok za vložitev predloga o nadomestitvi kazni zapora s hišnim zaporom, ki teče od pravnomočnosti sodbe oz. od zadnje vročitve prepisa sodbe dalje, v neskladju z Ustavo. Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti, do odprave ugotovljene protiustavnosti pa se nadomestitev kazni zapora s hišnim zaporom lahko predlaga do konca prestajanja kazni zapora. Ker glede na navedeno obsojenec s svojim predlogom ni prepozen, je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1. OZ člen 120, 120/3. Odlok o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov (2012) člen 26, 26/2, 26/2-10.
pritožba v sporu majhne vrednosti - odvoz komunalnih odpadkov - stroški odvoza smeti
Med strankama je bilo sporno, ali je toženec poleg najema zabojnika dolžan plačati tudi storitve odvoza, predelave in odlaganja kosovnih odpadkov (storitve ravnanja s kosovnimi odpadki). Toženec ni zanikal, da so pravila tožeče stranke o brezplačnem odvozu kosovnega materiala (do 2m³) in o plačljivemu odvozu nad 2m³ javno objavljena in dostopna, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ga zavezujejo (tretji odstavek 120. člena OZ).