ZJRM-1 člen 7, 7/2. ZP-1 člen 136, 136/10, 136/10-1, 163, 163/3. ZKP člen 303, 303/2.
odločba o prekršku - nedostojno vedenje - javni red in mir - zahteva za sodno varstvo - izrek sodnega opomina - odstranitev obdolženca iz sodne dvorane - načelo ne bis in idem - res iudicata - specialni predpis
V zvezi s tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da gre v obeh primerih za kršitev javnega reda in miru ter se v zvezi s tem pridružuje prvostopenjskemu sodišču, ki sledi sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije IV Ips 23/2019, z dne 15. 10. 2019, kjer je poudarjeno, da prekrškovne določbe posameznih procesnih zakonov zagotavljajo nemoteno vodenje uradnih postopkov, kar pomeni, da je drugi odstavek 7. člena ZJRM-1 namenjen zaščiti izvrševanja zakonskih pooblastil, ki se ne nanašajo izključno na vodenje posameznih postopkov, zaradi česar je prvostopenjsko sodišče v predmetni zadevi utemeljeno uporabilo specialni predpis, to je ZKP, ki sankcionira nedostojno vedenje obdolžencev v kazenskih obravnavah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00045961
ZGD-1 člen 388, 388/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP-1 člen 5, 5/1, 5/2, 8, 8/1. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem člen 5, 5/1, 5/4. ZPre-1 člen 68, 68/1, 68/2.
nepravdni postopek - sodni preizkus denarne odpravnine - obveznost izvedbe naroka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave v postopku - prevzem delniške družbe - izključitev manjšinskih delničarjev - nadomestilo, določeno v prevzemni ponudbi - domneva o pošteni odpravnini - izpodbojnost zakonske domneve - zloraba pravic delničarja - neizpodbojna zakonska domneva - primerjalno pravo - nemško pravo
V skladu z načelom kontradiktornosti mora sodišče tudi v nepravdnem postopku opraviti narok, na katerem lahko udeleženci v celoti in dokončno izkoristijo pravico do izjave, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka pred prvostopenjskim sodiščem. Gre za izraz in vsebino ustavno zagotovljene pravice do enakega varstva pravic. Glavna obravnava (po stališču pritožbenega sodišča pa je v nepravdnem postopku temu namenjen narok, katerega izvedbo zahteva 8. člen ZNP-1) ni le sredstvo za izvedbo dokazov, temveč je njen namen tudi v tem, da omogoči, da se organ in stranka srečata v procesno enakopravnem razmerju z namenom, da se na podlagi neposrednega ustnega in javnega obravnavanja zbere dokazno gradivo, potrebno za presojo, ki jo mora opraviti prvostopenjsko sodišče, kar je bistveno povezano s samo naravo sodnega odločanja.
Glede na dejstvo, da je predlagatelj med drugim zatrjeval tudi dejstva, ki bi lahko pomenila zlorabo pravic, bi sodišče prve stopnje, tudi če je menilo, da je zahtevek v danem trenutku (še) nesklepčen, moralo izvesti narok za obravnavo predloga in s tem udeležencem v postopku dati možnost izjaviti se o vseh zatrjevanih dejstvih ter s tem dati tudi možnost odprave nesklepčnosti, če je presodilo, da gre za predlog, ki ni sklepčen.
stečajni postopek - soglasje sodišča k uresničitvi odstopne pravice - odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - pravni interes za pritožbo
Pritožnik v konkretnem primeru s pritožbo zoper sklep ne more zase doseči ugodnejšega pravnega položaja od položaja, ki ga ima na podlagi izpodbijane odločbe. Izdano soglasje sodišča prve stopnje k uresničitvi odstopne pravice ne bo vplivalo na spor v zvezi s prerekano izločitveno pravico. Dokler ni pravnomočno odločeno o kondikcijskih zahtevkih iz domnevno že razvezane pogodbe, pritožnik s pritožbo zoper sklep o soglasju ne more doseči spremembe tega sklepa v svojo korist.
Pritožnik se s pritožbo ne zavzema k ohranitvi veljavnosti in k izpolnitvi pogodbe, pač pa smiselno k ugotovitvi, da sam nima obveznosti vrnitve v najem vzetih stvari. Ker je izločitvena pravica prerekana, lahko tako odločitev doseže le v sledeči pravdi, ne pa v stečajnem postopku. Zato je pritožbeno sodišče ocenilo, da pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep in jo je posledično zavrglo.
V utemeljitev tega temeljnega pogoja za odreditev oziroma podaljšanje pripora se je sodišče prve stopnje utemeljeno sklicevalo zgolj na pravnomočnost obtožbe, na dokaze, ki so bili izvedeni na glavni obravnavi ter na dejstvo, da je bila obtožencu izrečena obsodilna sodba. Sodišče se do posameznih dokazov oziroma njihove dokazne vrednosti ni posebej opredeljevalo, to bo predmet pisno izdelane sodbe. Relevantno je zgolj to, da na glavni obravnavi ni bil izveden noben takšen dokaz, ki bi pod vprašaj postavil zaključek o utemeljenem sumu storitve kaznivih dejanj, ki so predmet pravnomočne obtožbe.
Tožnica neutemeljeno vztraja, da sodna taksa ni bila pravilno odmerjena, kot tudi ne drži pritožbena navedba, da odmere v višini 8,00 EUR ni možno preizkusiti. Že v plačilnem nalogu se je sodišče pravilno sklicevalo na podlago iz tar. št. 3008 ZST-1, v izpodbijanem sklepu pa je povzelo še vsebino te določbe, po kateri sodna taksa za postopek o pritožbi zoper sklep, s katerim se tožba zavrže, znaša 8,00 EUR. Zato je pravilno odločilo, da se tožničin ugovor kot neutemeljen zavrne.
Razlogov, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo obstoj ponovitvene nevarnosti, ko je izpostavilo, da obdolženec kontinuirano izvaja psihično in fizično nasilje zoper mater, da je bil zaradi istovrstnega kaznivega dejanja zoper isto oškodovanko (pa tudi zaradi drugih kaznivih dejanj) v preteklosti že procesiran, da naj bi očitno mu dejanje storil v času preizkusne dobe in da naj bi vzrok za taka ravnanja bila obdolženčeva odvisnost od alkohola, zaradi katere bi se sicer po pravnomočni sodbi moral zdraviti, pa se tega očitno ne drži, zagovornik izrecno ne izpodbija, vsekakor pa vse navedene okoliščine izkazujejo povsem realno in konkretno nevarnost, da bo obdolženec, če bo izpuščen na prostost s takšnimi oziroma podobnimi kaznivimi dejanji nadaljeval. To pa še zlasti glede na ugotovitev izvedenca psihiatrične stroke, da je obdolženec odvisen od več drog in da dokler od njih ne bo abstiniral (za abstinence se šteje, če eno leto ne uživa nobenih drog), je podana verjetnost kriminalnega recidiva.
OZ člen 164, 239, 243, 243/4, 246, 626, 626/1, 626/2.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - neizpolnitev pogodbene obveznosti - kršitev pogodbe - škoda zaradi neizpolnitve pogodbene obveznosti - ukrepi za zmanjšanje škode - premoženjska škoda - pravica do povračila škode - vrednost vozila - višina materialne škode - odstop od pogodbe - stroški popravila
Tožeča stranka bi morala narediti vse, da je škoda čim manjša in s tem odpeljati vozilo (četrti odstavek 243. člena OZ).
Ker ne gre za odškodninsko odgovornost tožene stranke za poškodovanje vozila, ampak za neizpolnitev pogodbe o delu, je lahko izhodišče za presojo vrednosti le vrednost vozila, ki ga je imelo vozilo, ko ga je tožena stranka prevzela v popravilo.
Tožniku gre tista škoda zaradi neizpolnitve, ki je cena vozila ob prevzemu (poškodovanega), upoštevaje čas amortizacije oziroma propadanja do maja 2016, ko bi tožnik vozilo moral odpeljati.
Temeljno merilo za odločanje o povrnitvi pravdnih stroškov je končni uspeh strank z zahtevkom v pravdi, uspeh po posameznih fazah postopka ob tem ni odločilen. Tudi pritožbene stroške pa je upoštevati kot potrebne pravdne stroške strank v postopku.
poenostavljena prisilna poravnava - odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - oklic o začetku postopka - posodobljen seznam terjatev - izjava v notarskem zapisu - poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika - pravica do glasovanja - večina za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave - zavajanje
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v 2. točki oklica o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave res navedlo, da ima upnik, katerega terjatev do dolžnika je navedena v posodobljenem seznamu terjatev, ki je vsebovan v poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, pravico glasovati o poenostavljeni prisilni poravnavi in se sklicevalo na določbo prvega odstavka 221.e člena ZFPPIPP, po kateri ima o poenostavljeni prisilni poravnavi pravico glasovati vsak upnik, katerega terjatev do dolžnika je navedena v posodobljenem seznamu terjatev. Takšen zapis je povsem mogoče razumeti, kot ga je razumel dolžnik, in sicer, da je sodišče prve stopnje upoštevalo seznam terjatev, ki je vsebovan v poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, kot posodobljeni seznam terjatev.
Tožnik je 14. 3. 2020 odšel na Hrvaško, kjer je ostal od 15. 3. 2020 do 29. 3. 2020 in ni prišel na delo v Slovenijo. Niso relevantne navedbe toženke, da tožnik formalno ni imel urejenega prebivališča na Hrvaškem. Tam je doma in odhaja na delo v Slovenijo, toženka pa mu tudi priznava potne stroške v zvezi s tem. Ob prehodu meje 14. 3. 2020 so mu hrvaški mejni organi v skladu z ravno uveljavljenim odlokom odredili karanteno oziroma izolacijo za 14 dni, mu izročili pisno obvestilo o tem, ga opozorili na denarno kazen v primeru kršitve, ter mu naročili, naj pokliče epidemiologinjo. Ta je tožniku dala takšna navodila kot mejni organi - v skladu z veljavno različico predpisa, po kateri se je kot okuženo območje štela Slovenija kot celota. Po pravilnem stališču sodišča so glede tožnika odločilna pravila, veljavna 14. 3. 2020, pogojev vstopa zanj ni mogel spreminjati kasnejši odlok z dne 19. 3. 2020, ki je sicer določil izjemo prehajanja za zdravstvene delavce (tožnik je bil bolničar).
Toženka temu stališču v pritožbi nasprotuje in poudarja pomen slednjega predpisa. A celo v primeru, če bi imela prav oziroma, če bi hrvaški predpis res določal, da tožnik lahko prekine karanteno, bi to imelo vpliv na presojo neopravičenega izostanka oziroma hujše kršitve, ne pa tudi krivde. Vprašanje krivde je le v tem, ali je tožnik res naklepno ali vsaj iz hude malomarnosti izostal z dela. Kakšne so bile okoliščine, zaradi katerih ni prišel oziroma ni mogel priti na delo; ali ga te razbremenjujejo krivde v zvezi z izostankom z dela. O navedenem je sodišče prve stopnje tudi že ustrezno razlogovalo, četudi izpostavljeno stališče (da je bistveno, ali je prestopil mejo zato, da bo odsoten z dela) ni povsem ustrezno. Nenazadnje je šlo za odlok, ki je ravno začel veljati in je tožnik zanj zvedel šele ob prehajanju meje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00046449
OZ člen 131, 131/1, 179, 182. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-14. ZPP člen 213, 243, 339, 339/1, 340, 341.
denarna odškodnina - padec na pohodni površini - mokro in spolzko cestišče - ogled kraja - izvajanje dokazov - relativna bistvena kršitev določb postopka - krivdna odgovornost - opustitev potrebne skrbnosti zavarovanca - soprispevek oškodovanke - standard normalne pohodne površine za normalno pazljivega pešca - izvajanje zimske službe - zimske razmere - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - objektivizacija odškodnine - višina denarne odškodnine - izvedensko mnenje - pretrpljene telesne bolečine - nevšečnosti med zdravljenjem - strah v širšem smislu (sekundarni strah) - zmanjšanje življenjske aktivnosti - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - temelj tožbenega zahtevka - zlom
Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da je tožnica padla pri prečkanju cestišča na samem cestišču, ki je v skladu z Zakonom o cestah (v nadaljevanju ZCes-1) del ceste, ki je površina, omejena z mejo cestnega sveta, ki jo lahko uporabljajo vsi ali pa le določeni udeleženci v prometu, pod pogoji določenimi z zakoni in drugimi predpisi. V obravnavanem primeru gre za cesto, ki poteka med stanovanjskim blokom in parkiriščem, torej za cesto, ki jo uporabljajo tudi pešci, zato mora stanje cestišča ustrezati standardu normalne in še sprejemljive pohodne površine, ki jo lahko pešec prehodi brez težav, kar v obravnavanem primeru ni bilo zagotovljeno, zaradi opuščenega ukrepanja upravljalca pohodne površine.
ZGD-1 člen 610, 610/1, 615, 615/7. Pravilnik o merilih za določanje nagrade članom poravnalnega odbora (2010) člen 2, 2/2.
sodni preizkus menjalnega razmerja - preizkus primerne denarne odpravnine - poravnalni odbor za preizkus menjalnega razmerja - nagrada članom poravnalnega odbora - mnenje poravnalnega odbora - vsebina mnenja - nerelevantne pritožbene navedbe
Delovanje poravnalnega odbora ni formalizirano, njegovo mnenje pa ni zavezujoče in bo v nadaljevanju postopka predmet dokazne ocene sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da ne Pogodba in ne ZOdv ne ločita pojma "pravno svetovanje" od drugih odvetniških storitev, zato tožena stranka ne more uspeti s subjektivno pogojenim ločevanjem med "pravnim svetovanjem" in "odvetniškimi storitvami".
duševno zdravje - duševne motnje - psihiatrično zdravljenje - brez privolitve osebe - oddelek pod posebnim nadzorom - omejitev osebne svobode - ogrožanje življenja in zdravja - ogrožanje varnosti ljudi - izvedensko mnenje - psihotično dojemanje realnosti - uspešnost zdravljenja - potek zdravljenja - poseg v ustavno varovane pravice
Oseba ima hudo moteno presojo realnosti in ni sposobna obvladovati svojega ravnanja, s čimer so izpolnjeni pogoji za nadaljnje zdravljenje na varovanem oddelku psihiatrične klinike.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00047964
ZOPNI člen 2, 4, 4-10, 5, 10, 10/5, 26, 34, 35, 35/2. ZPP člen 7, 212, 337. ZIZ člen 53, 53/2, 272. ZUstS člen 21.
začasno zavarovanje premoženja nezakonitega izvora - pogoji za začasno zavarovanje - odvzem premoženja nezakonitega izvora - premoženje nezakonitega izvora - izpodbojna zakonska domneva - varstvo javne koristi - zavarovanje nedenarne terjatve - izvenpravdno izvedensko mnenje - nedovoljena pritožbena novota - presoja ustavnosti - objektivna nevarnost - finančna preiskava - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine
ZOPNI zasleduje dopusten namen varovanja javne koristi: doseči, da posameznik ne more obdržati premoženja, ki ga je pridobil na nezakonit način oziroma z nezakonito dejavnostjo. Odvzem premoženja nezakonitega izvora je nujen in edini primeren ukrep, s katerim se uresničuje ustavno dopusten cilj: preprečiti posameznikom, da bi se s protipravno dejavnostjo, ki je v škodo skupnosti, okoriščali na račun vseh članov skupnosti; s tem se posredno tudi preprečuje ali vsaj omejuje nadaljnje opravljanje in širjenje tovrstnih nezakonitih in družbeno škodljivih dejavnosti.
Pred ustavnim sodiščem se presoja skladnost zakonov ali podzakonskih aktov z ustavo, ne pa vprašanje kršitve zakonov, saj je to stvar pravnih sredstev pred rednimi sodišči.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - ugovor proti odpustu obveznosti - razlogi za ugovor - ovira za odpust obveznosti - zavrnitev ugovora - obvestilo dolžnika - poslovni delež v družbi - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - ustanovitelj zavoda - stečajna masa - premoženje zavoda
Namen zakonskega določila, da mora stečajni dolžnik obvestiti upravitelja o svojem premoženju, je, da je znano vse premoženje, iz katerega se nato lahko poplačajo upniki, za kar poskrbi upravitelj. Res je o tem premoženju dolžnik poročal šele, ko je upraviteljico nanj opozoril upnik, vendar pa ob dejstvu, da (vsaj zaenkrat kaže tako) to premoženje nima vrednosti, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da s tem upniki niso mogli biti oškodovani, družba pa niti ne posluje.
Dejstvo, da je dolžnik ustanovitelj Zavoda Z. ne predstavlja ovire za odpust obveznosti, vsekakor pa ne gre za izpodbojno dejanje v smislu 271. člena ZFPPIPP. Pri izpodbojnih dejanjih gre vsebinsko za preferiranje enega od upnikov, za to pa v tem primeru niti ne more iti. Kot navaja upraviteljica, to premoženje spada v stečajno maso. Vendar pa v stečajno maso spada le sam zavod oziroma ustanoviteljske pravice v njem, ne pa tudi premoženje, ki ga zavod ima. Oprema, surovine in mesni izdelki so del premoženja zavoda in ne stečajnega dolžnika, kar je izkazano z listinami, zato jih upraviteljica ne more in ne sme kar prodati kot stečajno maso v tem postopku. V stečajno maso bi ti predmeti, ki predstavljajo premoženje zavoda, lahko spadali le, če bi bil zavod likvidiran in bi njegovo premoženje pripadlo ustanovitelju, torej stečajnemu dolžniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00047915
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1. OZ člen 496. Odvetniška tarifa (2015) člen 10, 10/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 38, 38/4.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - izpodbijanje dejanskega stanja - plačilo kupnine - trditveno in dokazno breme - povrnitev stroškov postopka - potni stroški odvetnika - pravica do svobodne izbire odvetnika - izbira odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - potrebni stroški postopka - povračilo stroškov za opomin pred tožbo - dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka
Kot pravilno opozarja sodišče prve stopnje, je v sodni praksi (pri čemer ne gre le za sodno prakso Delovnega in socialnega sodišča) zavzeto večinsko stališče, da se kot potrebni stroški postopka priznavajo le potni stroški pooblaščenca, ki ima sedež na delovnem območju sodišča. V konkretnem primeru gre torej za delovno območje Okrajnega sodišča na Vrhniki. Drži, da ima stranka pravico do svobodne izbire odvetnika, a to samo po sebi ne pomeni, da je zato treba stroške, ki nastanejo s tako izbiro, v celoti naložiti v plačilo nasprotni stranki. O tem je stališče že zavzelo Ustavno sodišče, v ustaljeni sodni praksi rednih sodišč pa se potne stroške pooblaščenca s sedežem izven delovnega območja sodišča upošteva kot potrebne, če to opravičuje narava konkretnega mandatnega razmerja in druge okoliščine. Te okoliščine so trditveno in dokazno breme stranke, ki povrnitev takih stroškov uveljavlja. Ni sporno, da takih posebnih okoliščin tožnik v tej pravdi ni zatrjeval.
invalidska pokojnina - odmera - meddržavni sporazum
Tožena strankaje pravilno upoštevala tako pokojninsko dobo dopolnjeno v Republiki Sloveniji kot tudi pokojninsko dobo, dopolnjeno v Republiki Severna Makedonija in tudi prišteto pokojninsko dobo.
Glede upoštevanja dobe, dopolnjene v Republiki Hrvaški pa je sodišče prve stopnje ustrezno pojasnilo, da bi bil v primeru upoštevanja navedene dobe tožniku odmerjen sorazmerni del invalidske pokojnine, ki pa bi bil za tožnika manj ugoden od invalidske pokojnine, kot je odmerjena z izpodbijano odločbo.
stiki starih staršev z mladoletnim otrokom - sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - sprememba izvajanja stikov - prevzemno predajno mesto - spremenjene okoliščine - največja korist otroka
Dolžnost staršev je, da ob predaji otroka poskrbita za varno predajo otroka od enega starša k drugemu staršu.
Zgolj enkraten dogodek, ko so na mestu predaje bile na tleh videne igle, ne opravičuje pogojev za spremembo kraja predaje otroka oziroma drugačno ureditev stikov med udeleženci nepravdnega postopka.