Razlogov, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo obstoj ponovitvene nevarnosti, ko je izpostavilo, da obdolženec kontinuirano izvaja psihično in fizično nasilje zoper mater, da je bil zaradi istovrstnega kaznivega dejanja zoper isto oškodovanko (pa tudi zaradi drugih kaznivih dejanj) v preteklosti že procesiran, da naj bi očitno mu dejanje storil v času preizkusne dobe in da naj bi vzrok za taka ravnanja bila obdolženčeva odvisnost od alkohola, zaradi katere bi se sicer po pravnomočni sodbi moral zdraviti, pa se tega očitno ne drži, zagovornik izrecno ne izpodbija, vsekakor pa vse navedene okoliščine izkazujejo povsem realno in konkretno nevarnost, da bo obdolženec, če bo izpuščen na prostost s takšnimi oziroma podobnimi kaznivimi dejanji nadaljeval. To pa še zlasti glede na ugotovitev izvedenca psihiatrične stroke, da je obdolženec odvisen od več drog in da dokler od njih ne bo abstiniral (za abstinence se šteje, če eno leto ne uživa nobenih drog), je podana verjetnost kriminalnega recidiva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00046341
ZIZ člen 56, 56/1, 56/2. ZPP člen 319.
odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - odgovornost dedičev za dolgove zapustnika - dediščinska skupnost - omejitev odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja - ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem - predlog dolžnika za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine - predlog dolžnika za odlog izvršbe - ugovor po izteku roka - pobot - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem)
Dolžniki v ugovoru ponovno uveljavljajo ugovorni razlog, o katerem je že bilo odločeno. Zaradi prepovedi dvakratnega sojenja v isti stvari o istih ugovornih navedbah ni dopustno še enkrat odločati. Zato je sodišče pravilno ugovor zavrglo.
Povečana vrednost nepremičnine bi bila lahko samo posledica razlike v stopnji izdelave oz. dokončanja notranjosti objekta, vendar pa cenilka ni izdelala cenitve na tak način. V primeru vzpostavitve etažne lastnine bo to v nadaljevanju postopka primerno upoštevano, saj se hipoteka razteza tudi na (nove) etažne dele.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00045961
ZGD-1 člen 388, 388/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP-1 člen 5, 5/1, 5/2, 8, 8/1. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem člen 5, 5/1, 5/4. ZPre-1 člen 68, 68/1, 68/2.
nepravdni postopek - sodni preizkus denarne odpravnine - obveznost izvedbe naroka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave v postopku - prevzem delniške družbe - izključitev manjšinskih delničarjev - nadomestilo, določeno v prevzemni ponudbi - domneva o pošteni odpravnini - izpodbojnost zakonske domneve - zloraba pravic delničarja - neizpodbojna zakonska domneva - primerjalno pravo - nemško pravo
V skladu z načelom kontradiktornosti mora sodišče tudi v nepravdnem postopku opraviti narok, na katerem lahko udeleženci v celoti in dokončno izkoristijo pravico do izjave, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka pred prvostopenjskim sodiščem. Gre za izraz in vsebino ustavno zagotovljene pravice do enakega varstva pravic. Glavna obravnava (po stališču pritožbenega sodišča pa je v nepravdnem postopku temu namenjen narok, katerega izvedbo zahteva 8. člen ZNP-1) ni le sredstvo za izvedbo dokazov, temveč je njen namen tudi v tem, da omogoči, da se organ in stranka srečata v procesno enakopravnem razmerju z namenom, da se na podlagi neposrednega ustnega in javnega obravnavanja zbere dokazno gradivo, potrebno za presojo, ki jo mora opraviti prvostopenjsko sodišče, kar je bistveno povezano s samo naravo sodnega odločanja.
Glede na dejstvo, da je predlagatelj med drugim zatrjeval tudi dejstva, ki bi lahko pomenila zlorabo pravic, bi sodišče prve stopnje, tudi če je menilo, da je zahtevek v danem trenutku (še) nesklepčen, moralo izvesti narok za obravnavo predloga in s tem udeležencem v postopku dati možnost izjaviti se o vseh zatrjevanih dejstvih ter s tem dati tudi možnost odprave nesklepčnosti, če je presodilo, da gre za predlog, ki ni sklepčen.
ZFPPIPP člen 118, 118-1, 316, 322, 421, 421-2, 422, 422/1. ZGD-1 člen 274, 275, 295, 295/3, 399, 412, 418, 418/1.
prisilna likvidacija - stranke postopka prisilne likvidacije - družbenik družbe - procesna legitimacija - razrešitev likvidacijskega upravitelja - zavrnitev predloga za razrešitev stečajnega upravitelja - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - zahteva za sklic skupščine
V postopku prisilne likvidacije so stranke postopka družbeniki družbe, nad katero se vodi postopek. Ker se v tem postopku po drugi alineji 2. točke 421. člena ZFPPIPP smiselno uporabljajo določbe oddelka 3.6. tega zakona o upravitelju, ni podlage za sklepanje, da predloga za razrešitev upraviteljice ne bi mogel podati družbenik družbe v likvidaciji. Ker so edino njeni družbeniki stranke postopka, ni nobenega razumnega razloga, da v primeru kršitev obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan, tega razrešitvenega razloga ne bi smeli oziroma mogli uveljavljati in bi bila razrešitev pridržana zgolj odločitvi sodišča po uradni dolžnosti. Družbeniki družbe v likvidaciji so torej po stališču pritožbenega sodišča procesno legitimirani za vložitev zahteve za razrešitev upravitelja.
ugovor dolžnika zoper novo izvršilno sredstvo - objektivna kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet
Po tretjem odstavku 34. člena ZIZ je edini pogoj za naknadno objektivno kumulacijo sredstev in predmetov izvršbe, da izvršilni postopek še ni končan. Ker je bila v tem postopku že dovoljena izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, ki jo je sodišče ustavilo, saj dolžnik ni imel odprtega nobenega transakcijskega računa, je moral upnik predlog za objektivno kumulacijo še konkretizirati, to je določiti nov račun in banko oziroma izkazati spremenjene okoliščine. Navedeno je upnik v svojem predlogu izkazal.
regresni zahtevek zavarovalnice - ekskulpacija zavarovanca - odgovornost lastnika vozila ko ta ni voznik
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da se toženec ni uspel ekskulpirati odgovornosti kot zavarovanec in lastnik vozila, s katerim je bila povzročena obravnavana prometna nesreča, po določilih Splošnih pogojev in ZOZP.
postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in vknjižbe lastninske pravice - pogoji za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - drugi pogoji za vknjižbo pravice v korist predlagatelja postopka - listine, ki so podlaga za vpis
Postopek vzpostavitve listine je namenjen položajem, ko predlagatelj ne razpolaga z za vpis primerno zasebno listino, razpolaga pa z vsemi ostalimi listinami, potrebnimi za vpis. Listina se namreč vzpostavi samo za potrebe vpisa na predlagatelja, ne pa na zalogo. Če pogoji za vpis niso izpolnjeni, mora sodišče predlog za vzpostavitev listine zavrniti (tudi če je sicer verjetno izkazano, da je bila taka listina izstavljena in se je izgubila).
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 44, 44/1, 57. ZLNDL člen 2, 2/1.
pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - pretekla raba zemljišča - namembnost zemljišča - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - pravica uporabe na družbeni lastnini - ugovor javnega dobra - javna površina - zakonska domneva
Sporna večstanovanjska stavba je bila zgrajena pred 1. 1. 2003. Tedaj veljavni predpisi so določali, da kupec stanovanja v večstanovanjski stavbi pridobi skupaj s stanovanjem tudi pravico uporabe stavbnega in funkcionalnega zemljišča (sedaj imenovano pripadajoče zemljišče), torej ne glede na to, ali je zemljišče posebej omenjeno v gradbenem dovoljenju za to stavbo ali v kupoprodajnih pogodbah za stanovanja ali ne.
Namembnost, prostorska pogojenost in funkcionalna povezanost spornega zemljišča s predmetno stavbo kažejo, da sporno zemljišče pripada vsakokratnim etažnim lastnikom predmetne stavbe in ne nasprotni udeleženki.
utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - pravna opredelitev dejanja
Vprašanje pravilnosti pravne kvalifikacije kaznivih dejanj, ki naj bi jih storil obtoženec, ne more vplivati na presojo sodišča o obstoju utemeljenega suma in spremeniti odločitve sodišča o obstoju razlogov za pripor.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00047841
ZFPPIPP člen 20, 20/2, 22, 22/1-2, 309, 309/1-2, 309/4, 310. ZZK-1 člen 40, 40/1-3, 243, 243/1, 244, 244/3. SPZ člen 43, 132. ZPP člen 285.
pravilen zahtevek - materialno procesno vodstvo - izbrisna tožba - priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - zloraba - izločitvena pravica v stečajnem postopku - izločitveni zahtevek - zavrnitev dokaznih predlogov - relevantnost predlaganih dokazov - opredelitev do navedb stranke - ničnost kot predhodno vprašanje - ničnost pooblastila - prepoved komisornega dogovora - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravilen izločitveni zahtevek v tožbi je zahtevek na ugotovitev obstoja lastninske pravice izločitvenega upnika oz. na ugotovitev, da je izločitveni upnik pridobil lastninsko pravico na nepremičnini.
Izbrisna tožba je stvarnopravna tožba, s katero upravičenec uveljavlja zahtevek, da sodišče ugotovi neveljavnost vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov, če je vknjižba določene pravice neveljavna iz materialnopravnega razloga.
Zaradi svoje stvarnopravne narave zahtevek iz izbrisne tožbe ne predstavlja nedenarne terjatve iz drugega odstavka 20. člena ZFPPIPP.
Nepremičnine, ki je že priposestvovana, ni mogoče ponovno priposestvovati.
Posojilojemalcem (četudi so bili nepremišljeni, nezadostno skrbni ali celo neodgovorni) ni mogoče odreči sodnega varstva, če so bili pri tem žrtev nepoštenih in nedopustnih ravnanj s strani posojilodajalca.
OZ člen 240.. ZŠtip-1 člen 3, 87, 87/4.. URS člen 22.
vračilo štipendije - višja sila - zdravstveno stanje
Res je skladno z določilom četrtega odstavka 87. člena ZŠtip-1 lečeči zdravnik specialist tisti, ki lahko ugotovi, da je zdravstveno stanje vplivalo na to, da štipendist ni mogel izpolniti svojih študijskih obveznosti. Zato je tožeča stranka kontaktirala lečečega specialista oziroma operaterja, kar izkazuje predložena elektronska korespondenca med tožečo stranko in samim operaterjem. Le-ta potrjuje, da je tožeča stranka poskušala pri operaterju dobiti sporno potrdilo, vendar jo je lečeči specialist napotil na osebno zdravnico, ker specialisti naj ne bi bili pravi naslov za izdajanje posebnih mnenj, potrdil. Tožeča stranka se je zato upravičeno obrnila na osebno zdravnico, ki ji je vsled napotitve s strani lečečega specialista, mnenje tudi izdala. Posledično je šteti, da je tožeča stranka s predložitvijo tega potrdila, izkazala obstoj opravičljivih zdravstvenih razlogov oziroma višjo silo, kot jo opredeljuje pravna podlaga.
invalidska pokojnina - odmera - meddržavni sporazum
Tožena strankaje pravilno upoštevala tako pokojninsko dobo dopolnjeno v Republiki Sloveniji kot tudi pokojninsko dobo, dopolnjeno v Republiki Severna Makedonija in tudi prišteto pokojninsko dobo.
Glede upoštevanja dobe, dopolnjene v Republiki Hrvaški pa je sodišče prve stopnje ustrezno pojasnilo, da bi bil v primeru upoštevanja navedene dobe tožniku odmerjen sorazmerni del invalidske pokojnine, ki pa bi bil za tožnika manj ugoden od invalidske pokojnine, kot je odmerjena z izpodbijano odločbo.
Sicer je imelo sodišče prve stopnje v sodno izvedenskem mnenju prof. dr. B.B. in njegovi ustni izpovedi na obravnavi 9. 10. 2020 dovolj prepričljive in objektivizirane strokovno medicinske podlage za zaključek, da je bila pri tožnici do izdaje dokončne odločbe dne 7. 6. 2019 podana le zmanjšana delovna zmožnost s potrebnimi stvarnimi in časovno razbremenitvijo 4 ure dnevno. Za svoje delo kuharice v gostinskem obratu od 19. 10. 2018 dalje zagotovo več ni bila zmožna. Na podlagi izvida osebnega pregleda dne 16. 9. 2020 in pravno upoštevne listinske medicinske dokumentacije, sodni izvedenec v skladu s pravili medicinske znanosti, stroke in izkušenj logično prepričljivo ocenjuje, da je do 7. 6. 2019 bilo mogoče tožnico razvrstiti le v III. in ne v I. kategorijo invalidnosti. Kasnejše spremembe zdravstvenega stanja v zvezi z operacijama na hrbtenici in srcu za presojo zadeve niso upoštevne.
postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - vložitev vloge - nepristojno sodišče - očitna napaka - pravočasno vložene vloge
Pritožnikov ugovor zoper upnikov predlog za začetek stečajnega postopka je pravilno naslovljen na Okrožno sodišče v Ljubljani, Tavčarjeva 9, Ljubljana, medtem ko je na kuverti naslovnik Okrajno sodišče v Ljubljani, Tavčarjeva 9 (sam naziv sodišča je sicer v določeni meni nečitljiv, vendar je naslov jasno napisan). Pismo se je vrnilo pritožniku z oznako „neznan“. Vloga je bila vložena pri nepristojnemu sodišču, ker pa je to pripisati očitni napaki, je višje sodišče presodilo, da je treba z vlogo ravnati kot s pravočasno vloženo vlogo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00047915
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1. OZ člen 496. Odvetniška tarifa (2015) člen 10, 10/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 38, 38/4.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - izpodbijanje dejanskega stanja - plačilo kupnine - trditveno in dokazno breme - povrnitev stroškov postopka - potni stroški odvetnika - pravica do svobodne izbire odvetnika - izbira odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - potrebni stroški postopka - povračilo stroškov za opomin pred tožbo - dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka
Kot pravilno opozarja sodišče prve stopnje, je v sodni praksi (pri čemer ne gre le za sodno prakso Delovnega in socialnega sodišča) zavzeto večinsko stališče, da se kot potrebni stroški postopka priznavajo le potni stroški pooblaščenca, ki ima sedež na delovnem območju sodišča. V konkretnem primeru gre torej za delovno območje Okrajnega sodišča na Vrhniki. Drži, da ima stranka pravico do svobodne izbire odvetnika, a to samo po sebi ne pomeni, da je zato treba stroške, ki nastanejo s tako izbiro, v celoti naložiti v plačilo nasprotni stranki. O tem je stališče že zavzelo Ustavno sodišče, v ustaljeni sodni praksi rednih sodišč pa se potne stroške pooblaščenca s sedežem izven delovnega območja sodišča upošteva kot potrebne, če to opravičuje narava konkretnega mandatnega razmerja in druge okoliščine. Te okoliščine so trditveno in dokazno breme stranke, ki povrnitev takih stroškov uveljavlja. Ni sporno, da takih posebnih okoliščin tožnik v tej pravdi ni zatrjeval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00047964
ZOPNI člen 2, 4, 4-10, 5, 10, 10/5, 26, 34, 35, 35/2. ZPP člen 7, 212, 337. ZIZ člen 53, 53/2, 272. ZUstS člen 21.
začasno zavarovanje premoženja nezakonitega izvora - pogoji za začasno zavarovanje - odvzem premoženja nezakonitega izvora - premoženje nezakonitega izvora - izpodbojna zakonska domneva - varstvo javne koristi - zavarovanje nedenarne terjatve - izvenpravdno izvedensko mnenje - nedovoljena pritožbena novota - presoja ustavnosti - objektivna nevarnost - finančna preiskava - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine
ZOPNI zasleduje dopusten namen varovanja javne koristi: doseči, da posameznik ne more obdržati premoženja, ki ga je pridobil na nezakonit način oziroma z nezakonito dejavnostjo. Odvzem premoženja nezakonitega izvora je nujen in edini primeren ukrep, s katerim se uresničuje ustavno dopusten cilj: preprečiti posameznikom, da bi se s protipravno dejavnostjo, ki je v škodo skupnosti, okoriščali na račun vseh članov skupnosti; s tem se posredno tudi preprečuje ali vsaj omejuje nadaljnje opravljanje in širjenje tovrstnih nezakonitih in družbeno škodljivih dejavnosti.
Pred ustavnim sodiščem se presoja skladnost zakonov ali podzakonskih aktov z ustavo, ne pa vprašanje kršitve zakonov, saj je to stvar pravnih sredstev pred rednimi sodišči.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - ugovor proti odpustu obveznosti - razlogi za ugovor - ovira za odpust obveznosti - zavrnitev ugovora - obvestilo dolžnika - poslovni delež v družbi - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - ustanovitelj zavoda - stečajna masa - premoženje zavoda
Namen zakonskega določila, da mora stečajni dolžnik obvestiti upravitelja o svojem premoženju, je, da je znano vse premoženje, iz katerega se nato lahko poplačajo upniki, za kar poskrbi upravitelj. Res je o tem premoženju dolžnik poročal šele, ko je upraviteljico nanj opozoril upnik, vendar pa ob dejstvu, da (vsaj zaenkrat kaže tako) to premoženje nima vrednosti, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da s tem upniki niso mogli biti oškodovani, družba pa niti ne posluje.
Dejstvo, da je dolžnik ustanovitelj Zavoda Z. ne predstavlja ovire za odpust obveznosti, vsekakor pa ne gre za izpodbojno dejanje v smislu 271. člena ZFPPIPP. Pri izpodbojnih dejanjih gre vsebinsko za preferiranje enega od upnikov, za to pa v tem primeru niti ne more iti. Kot navaja upraviteljica, to premoženje spada v stečajno maso. Vendar pa v stečajno maso spada le sam zavod oziroma ustanoviteljske pravice v njem, ne pa tudi premoženje, ki ga zavod ima. Oprema, surovine in mesni izdelki so del premoženja zavoda in ne stečajnega dolžnika, kar je izkazano z listinami, zato jih upraviteljica ne more in ne sme kar prodati kot stečajno maso v tem postopku. V stečajno maso bi ti predmeti, ki predstavljajo premoženje zavoda, lahko spadali le, če bi bil zavod likvidiran in bi njegovo premoženje pripadlo ustanovitelju, torej stečajnemu dolžniku.
stiki starih staršev z mladoletnim otrokom - sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - sprememba izvajanja stikov - prevzemno predajno mesto - spremenjene okoliščine - največja korist otroka
Dolžnost staršev je, da ob predaji otroka poskrbita za varno predajo otroka od enega starša k drugemu staršu.
Zgolj enkraten dogodek, ko so na mestu predaje bile na tleh videne igle, ne opravičuje pogojev za spremembo kraja predaje otroka oziroma drugačno ureditev stikov med udeleženci nepravdnega postopka.
duševno zdravje - duševne motnje - psihiatrično zdravljenje - brez privolitve osebe - oddelek pod posebnim nadzorom - omejitev osebne svobode - ogrožanje življenja in zdravja - ogrožanje varnosti ljudi - izvedensko mnenje - psihotično dojemanje realnosti - uspešnost zdravljenja - potek zdravljenja - poseg v ustavno varovane pravice
Oseba ima hudo moteno presojo realnosti in ni sposobna obvladovati svojega ravnanja, s čimer so izpolnjeni pogoji za nadaljnje zdravljenje na varovanem oddelku psihiatrične klinike.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da ne Pogodba in ne ZOdv ne ločita pojma "pravno svetovanje" od drugih odvetniških storitev, zato tožena stranka ne more uspeti s subjektivno pogojenim ločevanjem med "pravnim svetovanjem" in "odvetniškimi storitvami".