poenostavljena prisilna poravnava - odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - oklic o začetku postopka - posodobljen seznam terjatev - izjava v notarskem zapisu - poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika - pravica do glasovanja - večina za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave - zavajanje
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v 2. točki oklica o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave res navedlo, da ima upnik, katerega terjatev do dolžnika je navedena v posodobljenem seznamu terjatev, ki je vsebovan v poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, pravico glasovati o poenostavljeni prisilni poravnavi in se sklicevalo na določbo prvega odstavka 221.e člena ZFPPIPP, po kateri ima o poenostavljeni prisilni poravnavi pravico glasovati vsak upnik, katerega terjatev do dolžnika je navedena v posodobljenem seznamu terjatev. Takšen zapis je povsem mogoče razumeti, kot ga je razumel dolžnik, in sicer, da je sodišče prve stopnje upoštevalo seznam terjatev, ki je vsebovan v poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, kot posodobljeni seznam terjatev.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - dejstva, ki preprečujejo izvršbo
Pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova so pravno pomembna tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma navedena v prvem odstavku 55. člena ZIZ.
zavrženje predloga za izvršbo - primeren izvršilni naslov za izvršbo - določnost izreka sodbe - določljivost izreka - sodba kot izvršilni naslov - učinki pravnomočnosti sodbe - izrek sodbe - načelo formalne legalitete - vmesna sodba - učinkovito sodno varstvo
Učinki pravnomočnosti in izvršljivosti se lahko nanašajo le na odločitev, kot je v izreku. Sodišče in stranke zavezuje le izrek, ne pa tudi obrazložitev. Izključno na obrazložitev se glede opredelitve višine denarne obveznosti izvršilno sodišče ne sme opreti, za kar si neutemeljeno prizadeva upnica.
ugovor po izteku roka - dokazna ocena - izterjava preživnine - sprememba izvršilnega naslova
Iz sklepa Okrajnega sodišča v Banja Luki, št. 71 0 I 186414 14 I z dne 30. 12. 2019, na čemer edino temelji dolžnikovo zatrjevanje glede (delnega) prenehanja terjatve, ni razvidno, za katero obdobje preživninske obveznosti dolžnika do upnikov je bila na novo ugotovljena višina te obveznosti. Ker dolžnik glede na navedeno ni izkazal, da se terjatev, v zvezi s katero je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Banja Luki, št. 71 0 I 186414 14 I z dne 30. 12. 2019 ugotovljena nova (nižja) višina, ujema s terjatvijo, ki se izterjuje v tem izvršilnem postopku, je pritrditi pritožbi, da so ugovorne trditve o delnem prenehanju njegove obveznosti v predmetnem izvršilnem postopku (vse nad 13.833,93 KM oz. 7.058,13 EUR) neutemeljene.
ZIZ člen 267, 270, 270/3. ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-1, 8/1-2, 8/1-3, 8/1-4, 41, 263, 263/4, 515, 515/6.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - načelo sorazmernosti - vrednost nepremičnine
Sodišče prve stopnje pri izdaji začasne odredbe ni upoštevalo kriterija sorazmernosti. Toženec je zatrjeval, da vrednost njegovega premoženja, na katero meri začasna odredba, bistveno presega vrednost terjatve. Čeprav vrednosti nepremičnin po GURS niso bile določene na podlagi cenilca nepremičnin, jim ni mogoče odreči vsake dokazne teže. Ob odsotnosti drugih podatkov dajejo podlago za oceno tržne vrednosti nepremičnine. Čeprav zavarovanje običajno presega terjatev, je vendarle treba upoštevati še preostale nepremičnine, ki so predmet zavarovanja, in splošno znano zvišanje vrednosti nepremičnin v centru Ljubljane, ki odstopajo od posplošene vrednosti nepremičnin v Republiki Sloveniji.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
Dolžnik je zatrjeval pravno odločilna dejstva, s katerimi bi lahko s katerimi bi lahko, če bi se izkazala za resnična, dolžnik dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi. Ker je priložil tudi dokaz, je bil ugovor obrazložen.
OZ člen 164, 239, 243, 243/4, 246, 626, 626/1, 626/2.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - neizpolnitev pogodbene obveznosti - kršitev pogodbe - škoda zaradi neizpolnitve pogodbene obveznosti - ukrepi za zmanjšanje škode - premoženjska škoda - pravica do povračila škode - vrednost vozila - višina materialne škode - odstop od pogodbe - stroški popravila
Tožeča stranka bi morala narediti vse, da je škoda čim manjša in s tem odpeljati vozilo (četrti odstavek 243. člena OZ).
Ker ne gre za odškodninsko odgovornost tožene stranke za poškodovanje vozila, ampak za neizpolnitev pogodbe o delu, je lahko izhodišče za presojo vrednosti le vrednost vozila, ki ga je imelo vozilo, ko ga je tožena stranka prevzela v popravilo.
Tožniku gre tista škoda zaradi neizpolnitve, ki je cena vozila ob prevzemu (poškodovanega), upoštevaje čas amortizacije oziroma propadanja do maja 2016, ko bi tožnik vozilo moral odpeljati.
ZJRM-1 člen 7, 7/2. ZP-1 člen 136, 136/10, 136/10-1, 163, 163/3. ZKP člen 303, 303/2.
odločba o prekršku - nedostojno vedenje - javni red in mir - zahteva za sodno varstvo - izrek sodnega opomina - odstranitev obdolženca iz sodne dvorane - načelo ne bis in idem - res iudicata - specialni predpis
V zvezi s tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da gre v obeh primerih za kršitev javnega reda in miru ter se v zvezi s tem pridružuje prvostopenjskemu sodišču, ki sledi sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije IV Ips 23/2019, z dne 15. 10. 2019, kjer je poudarjeno, da prekrškovne določbe posameznih procesnih zakonov zagotavljajo nemoteno vodenje uradnih postopkov, kar pomeni, da je drugi odstavek 7. člena ZJRM-1 namenjen zaščiti izvrševanja zakonskih pooblastil, ki se ne nanašajo izključno na vodenje posameznih postopkov, zaradi česar je prvostopenjsko sodišče v predmetni zadevi utemeljeno uporabilo specialni predpis, to je ZKP, ki sankcionira nedostojno vedenje obdolžencev v kazenskih obravnavah.
sodba v postopku v sporih majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - predložitev vloge v zadostnem številu - nezadostno število izvodov vloge - poziv sodišča k dopolnitvi vloge - dopolnitev vloge po poteku roka - zavrženje nepopolne vloge - možnost sodelovanja stranke v postopku
Prvostopenjsko sodišče je toženo stranko s sklepom z 2. 11. 2020 pozvalo, da v roku 8 dni vloži v spis še en izvod vloge z 29. 10. 2020. Tožena stranka je sklep prejela 25. 11. 2020, rok za vložitev vloge v zadostnem številu izvodov je potekel 3. 12. 2020. Ker tožena stranka ni ravnala v skladu s sklepom in navodilom sodišča ter v roku ni predložila še enega izvoda vloge, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je vlogo tožene stranke z 29. 10. 2020 zavrglo.
Ker tako druga dražba v konkretnem primeru niti ni bila izvedena, upnik pritožbeno utemeljeno izpostavlja, da ne more priti do posledic, ki jih predpisuje prvi odstavek 95. člena ZIZ, ki posledice ustavitve izvršbe veže na dejstvo, da premičnin ni bilo mogoče prodati niti na drugi dražbi, torej na neuspešno dražbo.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - neprištevnost storilca - naklep
Ugotovitev, da je bil obdolženec v času obravnavanega dejanja neprišteven izključuje obstoj naklepa kot oblike krivde, ki se po prvem odstavku 34. člena KZ-1 zahteva za obstoj kaznivega dejanja poskusa kaznivega dejanja. To pa istočasno ne pomeni nasprotja, ki ga zatrjuje zagovornik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00046449
OZ člen 131, 131/1, 179, 182. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-14. ZPP člen 213, 243, 339, 339/1, 340, 341.
denarna odškodnina - padec na pohodni površini - mokro in spolzko cestišče - ogled kraja - izvajanje dokazov - relativna bistvena kršitev določb postopka - krivdna odgovornost - opustitev potrebne skrbnosti zavarovanca - soprispevek oškodovanke - standard normalne pohodne površine za normalno pazljivega pešca - izvajanje zimske službe - zimske razmere - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - objektivizacija odškodnine - višina denarne odškodnine - izvedensko mnenje - pretrpljene telesne bolečine - nevšečnosti med zdravljenjem - strah v širšem smislu (sekundarni strah) - zmanjšanje življenjske aktivnosti - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - temelj tožbenega zahtevka - zlom
Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da je tožnica padla pri prečkanju cestišča na samem cestišču, ki je v skladu z Zakonom o cestah (v nadaljevanju ZCes-1) del ceste, ki je površina, omejena z mejo cestnega sveta, ki jo lahko uporabljajo vsi ali pa le določeni udeleženci v prometu, pod pogoji določenimi z zakoni in drugimi predpisi. V obravnavanem primeru gre za cesto, ki poteka med stanovanjskim blokom in parkiriščem, torej za cesto, ki jo uporabljajo tudi pešci, zato mora stanje cestišča ustrezati standardu normalne in še sprejemljive pohodne površine, ki jo lahko pešec prehodi brez težav, kar v obravnavanem primeru ni bilo zagotovljeno, zaradi opuščenega ukrepanja upravljalca pohodne površine.
ZGD-1 člen 610, 610/1, 615, 615/7. Pravilnik o merilih za določanje nagrade članom poravnalnega odbora (2010) člen 2, 2/2.
sodni preizkus menjalnega razmerja - preizkus primerne denarne odpravnine - poravnalni odbor za preizkus menjalnega razmerja - nagrada članom poravnalnega odbora - mnenje poravnalnega odbora - vsebina mnenja - nerelevantne pritožbene navedbe
Delovanje poravnalnega odbora ni formalizirano, njegovo mnenje pa ni zavezujoče in bo v nadaljevanju postopka predmet dokazne ocene sodišča prve stopnje.
poneverba - ponareditev ali uničenje poslovne listine - javna seja - skrajšani postopek - razjasnitev pravno pomembnega dejstva - pravica do zasebne lastnine - pravica do zasebnosti - osebnostne pravice - varstvo osebnih podatkov - listina - dokazovanje na podlagi listin - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - čas izvršitve kaznivega dejanja - kršitev pravice do obrambe - premoženjskopravni zahtevek - računi - nerazumljiv izrek
V skrajšanem kazenskem postopku mora biti navzočnost strank na seji koristna za razjasnitev stvari, kar je najprej odvisno od vrste izpodbojnih razlogov in nato še od njihove vsebine (odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije UP-700/16 z dne 28. 5. 2020). Pritožnika sicer razmeroma obsežno uveljavljata izpodbojni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, vendar brez artikuliranih novih dejstev ali dokazov, o katerih se ne bi izreklo že sodišče prve stopnje in ne na način, da bi bilo navedeno stanje stvari po ali zaradi navzočnosti strank in pritožnikov na seji, še bolj jasno od stanja, ki tako ali tako izhaja iz napadene sodbe, obeh pritožb in odgovorov na pritožbi.
Sodišče druge stopnje se strinja s pritožbeno podmeno, da naslovnik človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz drugega poglavja Ustave R Slovenije (Ustava) niso zgolj posamezniki ali fizične osebe, ampak še določene civilnopravne osebe, kot so denimo gospodarske družbe in druge.
Le tedaj, ko je predlagani dokaz mogoč, ko je v zvezi z odločilnimi dejstvi, ko ta niso bila ugotovljena že z drugimi dokazi in ko dokaz tudi sicer utegne prispevati k popolni ugotovitvi dejanskega stanja, je sodišče dolžno njegovo izvedbo omogočiti.
Pri tehtanju, ali je bila obtožencem z izločevanim izvedenskim mnenjem kršena pravica do obrambe, enakega varstva pravic, sodnega varstva oziroma nepristranskega in poštenega sojenja po 29., 22. in 23. členu Ustave RS in 6. členu ZKČP, s čimer bi bilo mogoče izvedensko mnenje označiti kot pridobljeno s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin (drugi odstavek 18. člena ZKP), sodišče druge stopnje pritrjuje argumentu prvostopenjskega sodišča, da izločevano izvedensko mnenje ne predstavlja dokaza, ki bi bil že na prvi pogled nedovoljen.
Očitki pritožnikov o tendencioznosti izvedenca ter zavzemanju stališč, ki presegajo njegovo strokovno področje, pa tudi če bi bili res podani, po prepričanju sodišča druge stopnje pomenijo izpodbijanje izvedenskega mnenja kot nejasnega, nepopolnega oziroma samega s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju (257. člen ZKP), nikakor pa ne izločitvenih razlogov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00046452
OZ člen 1061.. ZDDV-1 člen 82, 82/1.. ZNP-1 člen 1, 1/2, 9.. ZOR člen 1062, 1062/1, 1063, 1063/2, 1064, 1064/2.. ZPP člen 224.
sodno odprtje sefa - nepravdni postopek - pogoji - povratnica kot javna listina - reševanje predhodnega vprašanja - stroški postopka
Predlagateljica je s predlogom v predmetni zadevi uveljavljala sodno odprtje sefa skladno z določbo 1064. člena ZOR, sodišče prve stopnje pa je tak predlog pravilno obravnavalo po pravilih nepravdnega postopka. Sicer drži, da ZOR, ki sicer regulira Pogodbo o sefu in se glede na to, da Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) te materije ni uredil, uporablja po drugem odstavku 1061. člena OZ, ne določa postopka, v katerem banka tak zahtevek lahko uveljavi. Je pa podlaga za obravnavanje zahtevka za sodno odprtje sefa v nepravdnem postopku podana v drugem odstavku 1. člena ZNP-1. Ta določa, da se določbe ZNP-1 uporabljajo tudi v drugih zadevah, ki jih obravnava sodišče, za katere z zakonom ni izrecno določeno, da se obravnavajo v nepravdnem postopku, če jih glede na njihovo naravo ni mogoče obravnavati v kakem drugem postopku.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da ne Pogodba in ne ZOdv ne ločita pojma "pravno svetovanje" od drugih odvetniških storitev, zato tožena stranka ne more uspeti s subjektivno pogojenim ločevanjem med "pravnim svetovanjem" in "odvetniškimi storitvami".
pravica do poštenega sojenja - enako varstvo pravic - obrazloženost sodne odločbe - odločba o premoženjskopravnem zahtevku
Ob pritožbenem ocenjevanju točke 8 obrazložitve izpodbijane odločbe o premoženjskopravnem zahtevku, sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni obrazložena v skladu z zgoraj povzetimi zahtevami Ustavnega sodišča, kar posledično pomeni, da izpodbijana sodba v tem delu nima razlogov in je obremenjena z uveljavljano bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki jo zatrjuje pritožnik. V obrazložitvi predmetne odločbe nikjer niso razvidni formalni pravni viri, na temelju katerih je sodišče prve stopnje odločilo, saj kot že rečeno, ne zadostuje zgolj sklicevanje na kazenskopravno normo 105. člena ZKP.
stiki starih staršev z mladoletnim otrokom - sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - sprememba izvajanja stikov - prevzemno predajno mesto - spremenjene okoliščine - največja korist otroka
Dolžnost staršev je, da ob predaji otroka poskrbita za varno predajo otroka od enega starša k drugemu staršu.
Zgolj enkraten dogodek, ko so na mestu predaje bile na tleh videne igle, ne opravičuje pogojev za spremembo kraja predaje otroka oziroma drugačno ureditev stikov med udeleženci nepravdnega postopka.