invalidska pokojnina - odmera - meddržavni sporazum
Tožena strankaje pravilno upoštevala tako pokojninsko dobo dopolnjeno v Republiki Sloveniji kot tudi pokojninsko dobo, dopolnjeno v Republiki Severna Makedonija in tudi prišteto pokojninsko dobo.
Glede upoštevanja dobe, dopolnjene v Republiki Hrvaški pa je sodišče prve stopnje ustrezno pojasnilo, da bi bil v primeru upoštevanja navedene dobe tožniku odmerjen sorazmerni del invalidske pokojnine, ki pa bi bil za tožnika manj ugoden od invalidske pokojnine, kot je odmerjena z izpodbijano odločbo.
Sicer je imelo sodišče prve stopnje v sodno izvedenskem mnenju prof. dr. B.B. in njegovi ustni izpovedi na obravnavi 9. 10. 2020 dovolj prepričljive in objektivizirane strokovno medicinske podlage za zaključek, da je bila pri tožnici do izdaje dokončne odločbe dne 7. 6. 2019 podana le zmanjšana delovna zmožnost s potrebnimi stvarnimi in časovno razbremenitvijo 4 ure dnevno. Za svoje delo kuharice v gostinskem obratu od 19. 10. 2018 dalje zagotovo več ni bila zmožna. Na podlagi izvida osebnega pregleda dne 16. 9. 2020 in pravno upoštevne listinske medicinske dokumentacije, sodni izvedenec v skladu s pravili medicinske znanosti, stroke in izkušenj logično prepričljivo ocenjuje, da je do 7. 6. 2019 bilo mogoče tožnico razvrstiti le v III. in ne v I. kategorijo invalidnosti. Kasnejše spremembe zdravstvenega stanja v zvezi z operacijama na hrbtenici in srcu za presojo zadeve niso upoštevne.
OZ člen 240.. ZŠtip-1 člen 3, 87, 87/4.. URS člen 22.
vračilo štipendije - višja sila - zdravstveno stanje
Res je skladno z določilom četrtega odstavka 87. člena ZŠtip-1 lečeči zdravnik specialist tisti, ki lahko ugotovi, da je zdravstveno stanje vplivalo na to, da štipendist ni mogel izpolniti svojih študijskih obveznosti. Zato je tožeča stranka kontaktirala lečečega specialista oziroma operaterja, kar izkazuje predložena elektronska korespondenca med tožečo stranko in samim operaterjem. Le-ta potrjuje, da je tožeča stranka poskušala pri operaterju dobiti sporno potrdilo, vendar jo je lečeči specialist napotil na osebno zdravnico, ker specialisti naj ne bi bili pravi naslov za izdajanje posebnih mnenj, potrdil. Tožeča stranka se je zato upravičeno obrnila na osebno zdravnico, ki ji je vsled napotitve s strani lečečega specialista, mnenje tudi izdala. Posledično je šteti, da je tožeča stranka s predložitvijo tega potrdila, izkazala obstoj opravičljivih zdravstvenih razlogov oziroma višjo silo, kot jo opredeljuje pravna podlaga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00047964
ZOPNI člen 2, 4, 4-10, 5, 10, 10/5, 26, 34, 35, 35/2. ZPP člen 7, 212, 337. ZIZ člen 53, 53/2, 272. ZUstS člen 21.
začasno zavarovanje premoženja nezakonitega izvora - pogoji za začasno zavarovanje - odvzem premoženja nezakonitega izvora - premoženje nezakonitega izvora - izpodbojna zakonska domneva - varstvo javne koristi - zavarovanje nedenarne terjatve - izvenpravdno izvedensko mnenje - nedovoljena pritožbena novota - presoja ustavnosti - objektivna nevarnost - finančna preiskava - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine
ZOPNI zasleduje dopusten namen varovanja javne koristi: doseči, da posameznik ne more obdržati premoženja, ki ga je pridobil na nezakonit način oziroma z nezakonito dejavnostjo. Odvzem premoženja nezakonitega izvora je nujen in edini primeren ukrep, s katerim se uresničuje ustavno dopusten cilj: preprečiti posameznikom, da bi se s protipravno dejavnostjo, ki je v škodo skupnosti, okoriščali na račun vseh članov skupnosti; s tem se posredno tudi preprečuje ali vsaj omejuje nadaljnje opravljanje in širjenje tovrstnih nezakonitih in družbeno škodljivih dejavnosti.
Pred ustavnim sodiščem se presoja skladnost zakonov ali podzakonskih aktov z ustavo, ne pa vprašanje kršitve zakonov, saj je to stvar pravnih sredstev pred rednimi sodišči.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - ugovor proti odpustu obveznosti - razlogi za ugovor - ovira za odpust obveznosti - zavrnitev ugovora - obvestilo dolžnika - poslovni delež v družbi - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - ustanovitelj zavoda - stečajna masa - premoženje zavoda
Namen zakonskega določila, da mora stečajni dolžnik obvestiti upravitelja o svojem premoženju, je, da je znano vse premoženje, iz katerega se nato lahko poplačajo upniki, za kar poskrbi upravitelj. Res je o tem premoženju dolžnik poročal šele, ko je upraviteljico nanj opozoril upnik, vendar pa ob dejstvu, da (vsaj zaenkrat kaže tako) to premoženje nima vrednosti, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da s tem upniki niso mogli biti oškodovani, družba pa niti ne posluje.
Dejstvo, da je dolžnik ustanovitelj Zavoda Z. ne predstavlja ovire za odpust obveznosti, vsekakor pa ne gre za izpodbojno dejanje v smislu 271. člena ZFPPIPP. Pri izpodbojnih dejanjih gre vsebinsko za preferiranje enega od upnikov, za to pa v tem primeru niti ne more iti. Kot navaja upraviteljica, to premoženje spada v stečajno maso. Vendar pa v stečajno maso spada le sam zavod oziroma ustanoviteljske pravice v njem, ne pa tudi premoženje, ki ga zavod ima. Oprema, surovine in mesni izdelki so del premoženja zavoda in ne stečajnega dolžnika, kar je izkazano z listinami, zato jih upraviteljica ne more in ne sme kar prodati kot stečajno maso v tem postopku. V stečajno maso bi ti predmeti, ki predstavljajo premoženje zavoda, lahko spadali le, če bi bil zavod likvidiran in bi njegovo premoženje pripadlo ustanovitelju, torej stečajnemu dolžniku.
duševno zdravje - duševne motnje - psihiatrično zdravljenje - brez privolitve osebe - oddelek pod posebnim nadzorom - omejitev osebne svobode - ogrožanje življenja in zdravja - ogrožanje varnosti ljudi - izvedensko mnenje - psihotično dojemanje realnosti - uspešnost zdravljenja - potek zdravljenja - poseg v ustavno varovane pravice
Oseba ima hudo moteno presojo realnosti in ni sposobna obvladovati svojega ravnanja, s čimer so izpolnjeni pogoji za nadaljnje zdravljenje na varovanem oddelku psihiatrične klinike.
postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - vložitev vloge - nepristojno sodišče - očitna napaka - pravočasno vložene vloge
Pritožnikov ugovor zoper upnikov predlog za začetek stečajnega postopka je pravilno naslovljen na Okrožno sodišče v Ljubljani, Tavčarjeva 9, Ljubljana, medtem ko je na kuverti naslovnik Okrajno sodišče v Ljubljani, Tavčarjeva 9 (sam naziv sodišča je sicer v določeni meni nečitljiv, vendar je naslov jasno napisan). Pismo se je vrnilo pritožniku z oznako „neznan“. Vloga je bila vložena pri nepristojnemu sodišču, ker pa je to pripisati očitni napaki, je višje sodišče presodilo, da je treba z vlogo ravnati kot s pravočasno vloženo vlogo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00045752
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4, 407/5, 407/5-1. URS člen 33. ZPP člen 208, 208/2. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-2, 228, 228/1.
postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - sklep o odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - obsodba za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo - poslovna goljufija - pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence - zakonska rehabilitacija - vložitev ustavne pritožbe - pravica do zasebne lastnine - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - pravnomočnost
Določba četrtega odstavka 407. člena ZFPPIPP nalaga sodišču, da pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti preveri, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZFPPIPP. To pomeni, da mora preveriti, ali je v primeru, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence, ali če so se do poteka preizkusnega obdobja izpolnili pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Ker pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence še niso bili izpolnjeni, čemur pritožnik ne oporeka, predlogu za odpust obveznosti ni bilo mogoče ugoditi.
V stečajnem postopku se v skladu s 1. točko drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP obstoj kaznivega dejanja ugotavlja na podlagi pravnomočne kazenske obsodilne sodbe.
Prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja je dopustna le do pravnomočno končanega postopka pred drugim pristojnim organom.
Zoper sklep pritožbenega sodišča je vložnica 26. 1. 2021 na Vrhovno sodišče RS vložila pritožbo, ki je bila nato odstopljena sodišču prve stopnje v pristojno poslovanje.
Po stališču pritožbenega sodišča, je sodišče prve stopnje navedeno vlogo utemeljeno zavrglo. V tem primeru gre namreč za nedovoljeno pritožbo, ki jo skladno s prvim odstavkom 343. člena ZPP zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. Pritožba je nedovoljena iz razloga, ker zoper sklep sodišča druge stopnje stranka na more vložiti pritožbe, temveč so dovoljena le še izredna pravna sredstva, kot to pravilno poudarja že sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00047915
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1. OZ člen 496. Odvetniška tarifa (2015) člen 10, 10/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 38, 38/4.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - izpodbijanje dejanskega stanja - plačilo kupnine - trditveno in dokazno breme - povrnitev stroškov postopka - potni stroški odvetnika - pravica do svobodne izbire odvetnika - izbira odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - potrebni stroški postopka - povračilo stroškov za opomin pred tožbo - dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka
Kot pravilno opozarja sodišče prve stopnje, je v sodni praksi (pri čemer ne gre le za sodno prakso Delovnega in socialnega sodišča) zavzeto večinsko stališče, da se kot potrebni stroški postopka priznavajo le potni stroški pooblaščenca, ki ima sedež na delovnem območju sodišča. V konkretnem primeru gre torej za delovno območje Okrajnega sodišča na Vrhniki. Drži, da ima stranka pravico do svobodne izbire odvetnika, a to samo po sebi ne pomeni, da je zato treba stroške, ki nastanejo s tako izbiro, v celoti naložiti v plačilo nasprotni stranki. O tem je stališče že zavzelo Ustavno sodišče, v ustaljeni sodni praksi rednih sodišč pa se potne stroške pooblaščenca s sedežem izven delovnega območja sodišča upošteva kot potrebne, če to opravičuje narava konkretnega mandatnega razmerja in druge okoliščine. Te okoliščine so trditveno in dokazno breme stranke, ki povrnitev takih stroškov uveljavlja. Ni sporno, da takih posebnih okoliščin tožnik v tej pravdi ni zatrjeval.
kazenska sankcija - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - namen kaznovanja - individualizacija kazenske sankcije - prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - priznanje krivde
Sodišče je dolžno v vsaki obravnavani zadevi storilcu kaznivega dejanja odmeriti kazen glede na težo kaznivega dejanja, obtoženčevo krivdo ter ob pravilno ugotovljenih in ocenjenih okoliščinah v skladu z drugim odstavkom 49. člena KZ-1. Sklicevanje pritožnika na izrečene zaporne kazni v kazenskih zadevah z istovrstnim kaznivim dejanjem je brezpredmetno, saj odločb sodišč druge stopnje ni moč šteti za obvezujočo pravno podlago pri odločanju v podobnih primerih. Matematično izrekanje kazni, kot ga ponuja pritožnik, v smislu "večje kot je število ilegalnih prebežnikov, ki jih obtoženec prevaža, višja bo kazen," pa predstavlja (preživeto) idejo retributivizma, ki daleč odstopa od razumevanja namenov kaznovanja iz 45.a člena KZ-1. V navedeni določbi je namreč zajetih več različnih namenov kaznovanja: prevencija, retribucija in rehabilitacija, pri katerih je zaradi koherentnosti in jasnosti sistema nujna ustrezna vzpostavitev hierarhije med njimi, kar je v zakonskem besedilu določeno z besedo "predvsem", ki se nanaša na možnost storilca kaznivega dejanja, da se dostojno vključi v skupno družbeno okolje, torej na rehabilitacijski vidik kaznovanja. Prav slednje je, ob upoštevanju olajševalnih okoliščin (nekaznovanost, obžalovanje, opravičilo najemodajalcu avtomobila), ovrednotenju obteževalnih okoliščin (izkoriščanje življenjske stiske ilegalnih prebežnikov, število oseb in razmere, v katerih jih je prevažal) in upoštevanju objekta kazenskopravnega varstva v konkretnem primeru (javni red in mir), pravilno izpostavilo sodišče prve stopnje.
vplivanje na priče - pravica pripornika do obiskov bližnjih sorodnikov
Ker sodba v navedeni kazenski zadevi (obdolžencu je bila izrečena kazen pet let in deset mesecev zapora) v času odločanja še ni bila pravnomočna, je sodišče prve stopnje ocenilo, da bi z obiskom oškodovanke lahko nastala škoda za postopek, ki bi se udejanjala z vplivanjem ali poskusom vplivanja na oškodovanko oz. pričo.
nagrada za delo izvedenca - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - pripombe strank na izvedensko mnenje
Izvedenec je odgovoril na vprašanja sodišča in s tem svojo nalogo izpolnil. Zato je upravičen do nagrade za svoje delo in do povrnitve stroškov. Pripombe oziroma nestrinjanje strank z mnenjem izvedenca ne vplivajo na pravico izvedenca do nagrade.
ZPP člen 105a, 105a/3, 363, 363/1. URS člen 14, 14/2, 15, 15/2, 15/3, 23, 25, 127.
plačilo sodne takse za pritožbo - sodna taksa kot procesna predpostavka - fikcija umika pritožbe - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - pritožba zoper drugostopenjsko odločbo - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
URS v 23. členu ne zahteva, da država zagotovi brezplačno sodno varstvo, prav tako pa tudi iz 25. člena URS ne izhaja, da mora država zagotoviti brezplačno vlaganje pravnih sredstev v postopkih, v katerih se odloča o pravicah ali obveznostih.
Iz 25. člena URS izhaja zgolj jamstvo dvostopenjskega sodnega postopka. Prav tako pa tudi 127. člen URS zgolj opredeljuje pravni položaj Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
Po določbi prvega odstavka 363. člena ZPP je, če ni v tem zakonu določeno, da ni pritožbe, zoper sklep sodišča prve stopnje dovoljena pritožba. Iz navedene določbe torej izhaja, da je pritožba dovoljena zgolj zoper sklepe, ki jih izda sodišče prve stopnje, in da pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje ni dovoljena.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrženje prepoznega ugovora - sklep procesne narave - predlog stranke za taksno oprostitev - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Z ozirom na to, da je sodišče prve stopnje izdalo sklep, ki je procesne narave, je pritožbeno navajanje, da naj bi šlo za vsebinsko odločitev, zmotno, očitek, da zanjo (torej za vsebinsko odločitev) ni podalo ustreznih (vsebinskih) razlogov, pa brezpredmeten.
odločitev o stroških postopka - stroški postopka - odvetniški stroški - vrednost odvetniške točke - sprememba vrednosti točke - odmera stroškov - nastanek terjatve za povrnitev stroškov - čas opravljene storitve - pravilna uporaba odvetniške tarife - veljavna odvetniška tarifa
Sodišče prve stopnje je pri obračunu stroškov pravilno upoštevalo vrednost točke 0,6 EUR, saj je o stroških postopka z izpodbijanim sklepom odločilo že po uveljavitvi spremembe OT z dne 6. 4. 2019. Čeprav so bila nekatera dejanja v tem pravdnem sporu opravljena še pred uveljavitvijo navedene spremembe OT, je z vidika odmere stroškov postopka bistven čas odločanja sodišča. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki.
povračilo pravdnih stroškov - krivdno povzročeni stroški - umik tožbe - odgovor na tožbo - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - procesna predpostavka - odškodninski zahtevek - odškodninska odgovornost države RS
Razlog, zaradi katerega se je tožnik odločil za umik tožbe, ni pomemben. To je lahko subjektivni razlog osebne narave, njegova ugotovitev o neutemeljenosti tožbenega zahtevka, pa tudi ugotovitev, da tožba ni dopustna.
Trditev tožnikov, da je bilo vročanje tožbe v odgovor nepotrebno, na odločitev o stroških ne more vplivati. ZPP namreč položaja, ko stroški nastanejo (ali so višji) zaradi morebiti napačnega ravnanja sodišča, ne ureja. To posledično pomeni, da tako ravnanje v stroškovnem pogledu vedno bremeni eno ali drugo stranko. Imata pa stranki ob ustrezni izkazanosti predpisanih predpostavk, možnost naknadno uveljavljati odškodninski zahtevek zoper državo.
domneva o umiku pritožbe - zamuda roka - plačilo sodne takse
Plačilni nalog z dne 15. 9. 2020 je bil tožniku po pooblaščencu vročen 16. 9. 2020, sodno takso za pritožbo pa je plačal šele 15. 10. 2020, torej po poteku 15 dni od vročitve plačilnega naloga (rok se je iztekel 1. 10. 2020). Rok za plačilo sodne takse je zakonski rok, določen v 34. členu ZST-1, tovrstni roki pa so nepodaljšljivi. Posledice prepozno plačane sodne takse so tako enake kot posledice neplačane takse in ni pomembno, ali je stranka sodno takso plačala kasneje. Tožnikove pritožbene navedbe, da je plačal sodno takso v roku 15 dni od tedaj, ko je izvedel za obveznost njenega plačila, na pravilnost odločitve ne morejo vplivati.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - zavrnitev ugovora - sredstvo zavarovanja - sprememba načina zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi
V sodni praksi ni dvoma, da prisilna izterjava na nepremičnino dolžnika, ki predstavlja njegov dom, pomeni najhujši poseg v lastninsko pravico dolžnika, ki je ena temeljnih človekovih pravic. Sprostitev denarnih sredstev, ki so sedaj predmet zavarovanja, bi le kratkoročno olajšal položaj obtoženke, medtem ko bi bila obtoženka z novim sredstvom zavarovanja bistveno bolj omejena v svojih pravicah, še posebej, če bi v nadaljevanju prišlo do izvršbe na nepremičnino.