postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - ugovor proti odpustu obveznosti - razlogi za ugovor - ovira za odpust obveznosti - zavrnitev ugovora - obvestilo dolžnika - poslovni delež v družbi - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - ustanovitelj zavoda - stečajna masa - premoženje zavoda
Namen zakonskega določila, da mora stečajni dolžnik obvestiti upravitelja o svojem premoženju, je, da je znano vse premoženje, iz katerega se nato lahko poplačajo upniki, za kar poskrbi upravitelj. Res je o tem premoženju dolžnik poročal šele, ko je upraviteljico nanj opozoril upnik, vendar pa ob dejstvu, da (vsaj zaenkrat kaže tako) to premoženje nima vrednosti, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da s tem upniki niso mogli biti oškodovani, družba pa niti ne posluje.
Dejstvo, da je dolžnik ustanovitelj Zavoda Z. ne predstavlja ovire za odpust obveznosti, vsekakor pa ne gre za izpodbojno dejanje v smislu 271. člena ZFPPIPP. Pri izpodbojnih dejanjih gre vsebinsko za preferiranje enega od upnikov, za to pa v tem primeru niti ne more iti. Kot navaja upraviteljica, to premoženje spada v stečajno maso. Vendar pa v stečajno maso spada le sam zavod oziroma ustanoviteljske pravice v njem, ne pa tudi premoženje, ki ga zavod ima. Oprema, surovine in mesni izdelki so del premoženja zavoda in ne stečajnega dolžnika, kar je izkazano z listinami, zato jih upraviteljica ne more in ne sme kar prodati kot stečajno maso v tem postopku. V stečajno maso bi ti predmeti, ki predstavljajo premoženje zavoda, lahko spadali le, če bi bil zavod likvidiran in bi njegovo premoženje pripadlo ustanovitelju, torej stečajnemu dolžniku.
stiki starih staršev z mladoletnim otrokom - sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - sprememba izvajanja stikov - prevzemno predajno mesto - spremenjene okoliščine - največja korist otroka
Dolžnost staršev je, da ob predaji otroka poskrbita za varno predajo otroka od enega starša k drugemu staršu.
Zgolj enkraten dogodek, ko so na mestu predaje bile na tleh videne igle, ne opravičuje pogojev za spremembo kraja predaje otroka oziroma drugačno ureditev stikov med udeleženci nepravdnega postopka.
Pri tehtanju, ali je bila obtožencem z izločevanim izvedenskim mnenjem kršena pravica do obrambe, enakega varstva pravic, sodnega varstva oziroma nepristranskega in poštenega sojenja po 29., 22. in 23. členu Ustave RS in 6. členu ZKČP, s čimer bi bilo mogoče izvedensko mnenje označiti kot pridobljeno s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin (drugi odstavek 18. člena ZKP), sodišče druge stopnje pritrjuje argumentu prvostopenjskega sodišča, da izločevano izvedensko mnenje ne predstavlja dokaza, ki bi bil že na prvi pogled nedovoljen.
Očitki pritožnikov o tendencioznosti izvedenca ter zavzemanju stališč, ki presegajo njegovo strokovno področje, pa tudi če bi bili res podani, po prepričanju sodišča druge stopnje pomenijo izpodbijanje izvedenskega mnenja kot nejasnega, nepopolnega oziroma samega s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju (257. člen ZKP), nikakor pa ne izločitvenih razlogov.
Sicer je imelo sodišče prve stopnje v sodno izvedenskem mnenju prof. dr. B.B. in njegovi ustni izpovedi na obravnavi 9. 10. 2020 dovolj prepričljive in objektivizirane strokovno medicinske podlage za zaključek, da je bila pri tožnici do izdaje dokončne odločbe dne 7. 6. 2019 podana le zmanjšana delovna zmožnost s potrebnimi stvarnimi in časovno razbremenitvijo 4 ure dnevno. Za svoje delo kuharice v gostinskem obratu od 19. 10. 2018 dalje zagotovo več ni bila zmožna. Na podlagi izvida osebnega pregleda dne 16. 9. 2020 in pravno upoštevne listinske medicinske dokumentacije, sodni izvedenec v skladu s pravili medicinske znanosti, stroke in izkušenj logično prepričljivo ocenjuje, da je do 7. 6. 2019 bilo mogoče tožnico razvrstiti le v III. in ne v I. kategorijo invalidnosti. Kasnejše spremembe zdravstvenega stanja v zvezi z operacijama na hrbtenici in srcu za presojo zadeve niso upoštevne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00046452
OZ člen 1061.. ZDDV-1 člen 82, 82/1.. ZNP-1 člen 1, 1/2, 9.. ZOR člen 1062, 1062/1, 1063, 1063/2, 1064, 1064/2.. ZPP člen 224.
sodno odprtje sefa - nepravdni postopek - pogoji - povratnica kot javna listina - reševanje predhodnega vprašanja - stroški postopka
Predlagateljica je s predlogom v predmetni zadevi uveljavljala sodno odprtje sefa skladno z določbo 1064. člena ZOR, sodišče prve stopnje pa je tak predlog pravilno obravnavalo po pravilih nepravdnega postopka. Sicer drži, da ZOR, ki sicer regulira Pogodbo o sefu in se glede na to, da Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) te materije ni uredil, uporablja po drugem odstavku 1061. člena OZ, ne določa postopka, v katerem banka tak zahtevek lahko uveljavi. Je pa podlaga za obravnavanje zahtevka za sodno odprtje sefa v nepravdnem postopku podana v drugem odstavku 1. člena ZNP-1. Ta določa, da se določbe ZNP-1 uporabljajo tudi v drugih zadevah, ki jih obravnava sodišče, za katere z zakonom ni izrecno določeno, da se obravnavajo v nepravdnem postopku, če jih glede na njihovo naravo ni mogoče obravnavati v kakem drugem postopku.
poneverba - ponareditev ali uničenje poslovne listine - javna seja - skrajšani postopek - razjasnitev pravno pomembnega dejstva - pravica do zasebne lastnine - pravica do zasebnosti - osebnostne pravice - varstvo osebnih podatkov - listina - dokazovanje na podlagi listin - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - čas izvršitve kaznivega dejanja - kršitev pravice do obrambe - premoženjskopravni zahtevek - računi - nerazumljiv izrek
V skrajšanem kazenskem postopku mora biti navzočnost strank na seji koristna za razjasnitev stvari, kar je najprej odvisno od vrste izpodbojnih razlogov in nato še od njihove vsebine (odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije UP-700/16 z dne 28. 5. 2020). Pritožnika sicer razmeroma obsežno uveljavljata izpodbojni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, vendar brez artikuliranih novih dejstev ali dokazov, o katerih se ne bi izreklo že sodišče prve stopnje in ne na način, da bi bilo navedeno stanje stvari po ali zaradi navzočnosti strank in pritožnikov na seji, še bolj jasno od stanja, ki tako ali tako izhaja iz napadene sodbe, obeh pritožb in odgovorov na pritožbi.
Sodišče druge stopnje se strinja s pritožbeno podmeno, da naslovnik človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz drugega poglavja Ustave R Slovenije (Ustava) niso zgolj posamezniki ali fizične osebe, ampak še določene civilnopravne osebe, kot so denimo gospodarske družbe in druge.
Le tedaj, ko je predlagani dokaz mogoč, ko je v zvezi z odločilnimi dejstvi, ko ta niso bila ugotovljena že z drugimi dokazi in ko dokaz tudi sicer utegne prispevati k popolni ugotovitvi dejanskega stanja, je sodišče dolžno njegovo izvedbo omogočiti.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - neprištevnost storilca - naklep
Ugotovitev, da je bil obdolženec v času obravnavanega dejanja neprišteven izključuje obstoj naklepa kot oblike krivde, ki se po prvem odstavku 34. člena KZ-1 zahteva za obstoj kaznivega dejanja poskusa kaznivega dejanja. To pa istočasno ne pomeni nasprotja, ki ga zatrjuje zagovornik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00046449
OZ člen 131, 131/1, 179, 182. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-14. ZPP člen 213, 243, 339, 339/1, 340, 341.
denarna odškodnina - padec na pohodni površini - mokro in spolzko cestišče - ogled kraja - izvajanje dokazov - relativna bistvena kršitev določb postopka - krivdna odgovornost - opustitev potrebne skrbnosti zavarovanca - soprispevek oškodovanke - standard normalne pohodne površine za normalno pazljivega pešca - izvajanje zimske službe - zimske razmere - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - objektivizacija odškodnine - višina denarne odškodnine - izvedensko mnenje - pretrpljene telesne bolečine - nevšečnosti med zdravljenjem - strah v širšem smislu (sekundarni strah) - zmanjšanje življenjske aktivnosti - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - temelj tožbenega zahtevka - zlom
Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da je tožnica padla pri prečkanju cestišča na samem cestišču, ki je v skladu z Zakonom o cestah (v nadaljevanju ZCes-1) del ceste, ki je površina, omejena z mejo cestnega sveta, ki jo lahko uporabljajo vsi ali pa le določeni udeleženci v prometu, pod pogoji določenimi z zakoni in drugimi predpisi. V obravnavanem primeru gre za cesto, ki poteka med stanovanjskim blokom in parkiriščem, torej za cesto, ki jo uporabljajo tudi pešci, zato mora stanje cestišča ustrezati standardu normalne in še sprejemljive pohodne površine, ki jo lahko pešec prehodi brez težav, kar v obravnavanem primeru ni bilo zagotovljeno, zaradi opuščenega ukrepanja upravljalca pohodne površine.
ZGD-1 člen 610, 610/1, 615, 615/7. Pravilnik o merilih za določanje nagrade članom poravnalnega odbora (2010) člen 2, 2/2.
sodni preizkus menjalnega razmerja - preizkus primerne denarne odpravnine - poravnalni odbor za preizkus menjalnega razmerja - nagrada članom poravnalnega odbora - mnenje poravnalnega odbora - vsebina mnenja - nerelevantne pritožbene navedbe
Delovanje poravnalnega odbora ni formalizirano, njegovo mnenje pa ni zavezujoče in bo v nadaljevanju postopka predmet dokazne ocene sodišča prve stopnje.
postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - vložitev vloge - nepristojno sodišče - očitna napaka - pravočasno vložene vloge
Pritožnikov ugovor zoper upnikov predlog za začetek stečajnega postopka je pravilno naslovljen na Okrožno sodišče v Ljubljani, Tavčarjeva 9, Ljubljana, medtem ko je na kuverti naslovnik Okrajno sodišče v Ljubljani, Tavčarjeva 9 (sam naziv sodišča je sicer v določeni meni nečitljiv, vendar je naslov jasno napisan). Pismo se je vrnilo pritožniku z oznako „neznan“. Vloga je bila vložena pri nepristojnemu sodišču, ker pa je to pripisati očitni napaki, je višje sodišče presodilo, da je treba z vlogo ravnati kot s pravočasno vloženo vlogo.
odločitev o stroških postopka - stroški postopka - odvetniški stroški - vrednost odvetniške točke - sprememba vrednosti točke - odmera stroškov - nastanek terjatve za povrnitev stroškov - čas opravljene storitve - pravilna uporaba odvetniške tarife - veljavna odvetniška tarifa
Sodišče prve stopnje je pri obračunu stroškov pravilno upoštevalo vrednost točke 0,6 EUR, saj je o stroških postopka z izpodbijanim sklepom odločilo že po uveljavitvi spremembe OT z dne 6. 4. 2019. Čeprav so bila nekatera dejanja v tem pravdnem sporu opravljena še pred uveljavitvijo navedene spremembe OT, je z vidika odmere stroškov postopka bistven čas odločanja sodišča. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki.
ZPP člen 105a, 105a/3, 363, 363/1. URS člen 14, 14/2, 15, 15/2, 15/3, 23, 25, 127.
plačilo sodne takse za pritožbo - sodna taksa kot procesna predpostavka - fikcija umika pritožbe - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - pritožba zoper drugostopenjsko odločbo - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
URS v 23. členu ne zahteva, da država zagotovi brezplačno sodno varstvo, prav tako pa tudi iz 25. člena URS ne izhaja, da mora država zagotoviti brezplačno vlaganje pravnih sredstev v postopkih, v katerih se odloča o pravicah ali obveznostih.
Iz 25. člena URS izhaja zgolj jamstvo dvostopenjskega sodnega postopka. Prav tako pa tudi 127. člen URS zgolj opredeljuje pravni položaj Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
Po določbi prvega odstavka 363. člena ZPP je, če ni v tem zakonu določeno, da ni pritožbe, zoper sklep sodišča prve stopnje dovoljena pritožba. Iz navedene določbe torej izhaja, da je pritožba dovoljena zgolj zoper sklepe, ki jih izda sodišče prve stopnje, in da pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje ni dovoljena.
nagrada za delo izvedenca - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - pripombe strank na izvedensko mnenje
Izvedenec je odgovoril na vprašanja sodišča in s tem svojo nalogo izpolnil. Zato je upravičen do nagrade za svoje delo in do povrnitve stroškov. Pripombe oziroma nestrinjanje strank z mnenjem izvedenca ne vplivajo na pravico izvedenca do nagrade.
povračilo pravdnih stroškov - krivdno povzročeni stroški - umik tožbe - odgovor na tožbo - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - procesna predpostavka - odškodninski zahtevek - odškodninska odgovornost države RS
Razlog, zaradi katerega se je tožnik odločil za umik tožbe, ni pomemben. To je lahko subjektivni razlog osebne narave, njegova ugotovitev o neutemeljenosti tožbenega zahtevka, pa tudi ugotovitev, da tožba ni dopustna.
Trditev tožnikov, da je bilo vročanje tožbe v odgovor nepotrebno, na odločitev o stroških ne more vplivati. ZPP namreč položaja, ko stroški nastanejo (ali so višji) zaradi morebiti napačnega ravnanja sodišča, ne ureja. To posledično pomeni, da tako ravnanje v stroškovnem pogledu vedno bremeni eno ali drugo stranko. Imata pa stranki ob ustrezni izkazanosti predpisanih predpostavk, možnost naknadno uveljavljati odškodninski zahtevek zoper državo.
vplivanje na priče - pravica pripornika do obiskov bližnjih sorodnikov
Ker sodba v navedeni kazenski zadevi (obdolžencu je bila izrečena kazen pet let in deset mesecev zapora) v času odločanja še ni bila pravnomočna, je sodišče prve stopnje ocenilo, da bi z obiskom oškodovanke lahko nastala škoda za postopek, ki bi se udejanjala z vplivanjem ali poskusom vplivanja na oškodovanko oz. pričo.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrženje prepoznega ugovora - sklep procesne narave - predlog stranke za taksno oprostitev - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Z ozirom na to, da je sodišče prve stopnje izdalo sklep, ki je procesne narave, je pritožbeno navajanje, da naj bi šlo za vsebinsko odločitev, zmotno, očitek, da zanjo (torej za vsebinsko odločitev) ni podalo ustreznih (vsebinskih) razlogov, pa brezpredmeten.
DZ člen 151, 157, 157/2, 161. ZIZ člen 58, 58/2, 273b.
začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba o stikih - začasna določitev stikov - ureditev stikov otroka s staršem - največja korist otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe - nujnost izdaje začasne odredbe - začasno omejevanje stikov - omejitev pravice do stikov - ugovorni postopek - narok za odločanje o ugovoru - izvajanje starševske skrbi - vpogled v zdravstveno dokumentacijo - nadomestitev soglasja starša
Izhodišče je, da ima roditelj (oče) stike z otrokom, če le ni nujnih omejevalnih razlogov, in ne, da jih nima, in jih lahko ima le, če je nujno.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2.. KZ-1 člen 38, 54, 235, 235/1, 240, 240/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - izguba zaupanja - rok za odpoved - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi prvi odstavek 109. člena ZDR-1 določa pogoj, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh strank pogodbe o zaposlitvi ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da je te okoliščine in interese ugotavljalo izven trditvene podlage toženke. Toženka je tako v sami odpovedi kot pred sodiščem prve stopnje navedla, zakaj z delovnim razmerjem ni mogoče nadaljevati, kot dokaz je poleg listine – sklep o prepovedi opravljanja dela z dne 13. 9. 2018, ki ovrže pritožbene navedbe tožnika o nadaljnjem odrejanju dela, v pripravljalni vlogi z dne 29. 5. 2017 predlagala zaslišanje priče D.D.. Na podlagi ocene njegove izpovedi in ob upoštevanju ravnanja, ki ga je storil tožnik, z znaki kaznivega dejanja pomoči k nadaljevanemu kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po prvem odstavku 240. člena KZ-1 v zvezi z 38. členom KZ-1 in 54. členom KZ-1 in kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po drugem v zvezi s prvim odstavkom 235. člena KZ-1, je pravilno utemeljilo izgubo zaupanja.