začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - obstoj nevarnosti za uveljavitev terjatve - test sorazmernosti - čas trajanja zavarovanja
Res je, da je z hipotekami zavarovan dolg, ki ga ima obdolženec do R.S., vendar pa vpisanih hipotek in odplačevanje davčnih obveznosti nikakor ne gre enačiti z začasnim zavarovanjem zahtevka za odvzem premoženjske koristi, kot to zatrjuje zagovornica. Obdolžencu se namreč pod (s sicer še nepravnomočno) obtožnico očita, da si je s tem, ko je s poslovno kartico plačeval storitve in blago za osebno rabo, na škodo družbe G. d.o.o. (in ne R.S.) pridobil protipravno premoženjsko korist v višini 75.737,21 EUR. Ker pa oškodovana družba premoženjskopravnega zahtevka (še) ni priglasila, je ob upoštevanju splošnega načela, da nihče ne sme obdržati premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi odrejeno v korist R.S. To pa nikakor ne pomeni, da se zaradi že vpisanih hipotek začasno zavarovanje ne sme odrediti. Potrebno je upoštevati namen teh dveh institutov, ki sta si že po naravi in namenu povsem različna in se med sabo ne izključujeta.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00050970
ZKP člen 277, 437/1.. KZ-1 člen 160.
zavrženje zasebne tožbe - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - opis dejanja - konkretizacija zakonskih znakov
Sodišče prve stopnje namreč ne trdi, da navedbe obdolženke, ki jih je podala na zaslišanju v pravdni zadevi, niso neresnične, ali da niso žaljive, pač pa zaključuje, da tega, kakšen pomen naj bi imele posamezne trditve obdolženke in kakšne posledice naj bi povzročile zasebnemu tožilcu, tožba sploh ne zatrjuje, s tem pa tudi ne zakonskih znakov tako očitanega kaznivega dejanja, kot morebitnih drugih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00046979
ZPP člen 24, 25, 63. ZGD-1 člen 263, 263/1, 515. ZFPPIPP člen 42.
tožba na plačilo odškodnine - stečajni postopek nad toženo stranko - krajevna pristojnost - spor v zvezi s stečajnim postopkom - navezne okoliščine - novejša sodna praksa - odškodninska odgovornost poslovodje - koneksnost
Sodišče se zmotno sklicuje na stališče, ki je bilo oblikovano v starejši sodni praksi, da je odločilno merilo koneksnosti, ali odločitev v sporu lahko učinkuje na stečajno maso. Novejša sodna praksa pojem povezanosti s stečajnim postopkom razlaga ožje in sicer tako, da šteje, da mora biti izpolnjen pogoj vzročne zveze med uveljavljeno terjatvijo in stečajnim postopkom.
Vzročna zveza med odškodninsko terjatvijo, ki jo tožeča stranka proti toženima strankama uveljavlja in stečajnim postopkom, ni podana v tem pomenu, da bi bil začetek stečajnega postopka eden od objektivnih elementov abstraktnega dejanskega stanu uveljavljenega zahtevka.
Začetek stečajnega postopka nad družbo ni razlog, ki bi vplival na očitek tožeče stranke toženima strankama, da nista poslovala v skladu z določili ZZPPIPP postopkih zaradi insolventnost, ki določajo odškodninsko odgovornost članov poslovodstva. Tožeča stranka je namreč izrecno pojasnila, da ne uveljavlja odškodninske odgovornosti toženih strank na podlagi 42. člena ZFPPIPP, ampak na podlagi 263. člena ZGD-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00045655
ZPP člen 216, 343a, 354, 354/1. ZPŠOIRSP člen 11, 11/1. OZ člen 131.
odškodnina zaradi protipravnega ravnanja državnega organa - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - splošna pravila odškodninskega prava - pavšalna odškodnina - prosti preudarek - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - standard obrazloženosti odločbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odprava bistvene kršitve postopka - nadomestna sodba - razveljavitev sodbe
Odškodnina zaradi nezakonitega izbrisa iz registra prebivalstva se v sodnem postopku ne prisoja kot pavšalni znesek, kot je to urejeno za upravni postopek po ZPŠOIRSP, pač pa po izrecni določbi prvega odstavka 11. člena tega predpisa veljajo splošna pravila obligacijskega prava, torej OZ. Zato mora oškodovanec škodo, ki je višja od pavšalnega zneska, uveljavljati v skladu z določbami OZ, sodišče pa mu dosodi odškodnino za posamezno vrsto (dokazane) nepremoženjske ali premoženjske škode. Slednja je lahko, če so za to izpolnjeni pogoji, prisojena tudi po prostem preudarku (216. člen ZPP), vendar mora biti to pojasnjeno in tudi v tem primeru morajo biti spoštovani standardi obrazloženosti za uporabo prostega preudarka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045708
ZKP člen 18, 18/2.
predlog za izločitev dokazov - zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - utemeljitev predloga
Nezakonitost pridobitve dokazov se ne predpostavlja dokler se ne dokaže nasprotno. Pravilo je ravno obratno, zakonitost se predpostavlja, s konkretnimi očitki pa je dopustno zatrjevati, da dokazi niso zakoniti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048098
KZ-1 člen 48.b, 49, 50, 51, 51/2.
odločba o kazenski sankciji - priznanje krivde - omilitev kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - posebne olajševalne okoliščine - stranska kazen izgon tujca iz države
Pritožbeno sodišče se strinja z državno tožilko, da morajo biti materialni razlogi za omilitev kazni tako tehtni, da so vsebinsko enakovredni tistim iz prve alineje 50. člena KZ-1 in jih je treba razlagati restriktivno.
Dejstva, da prvi toženec lahko sprejme sklep o prenehanju poslovanja drugega toženca, samega po sebi ni moč subsumirati pod zakonsko predpisani obliki nevarnosti, potrebni za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve oziroma nedenarne terjatve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00050984
KZ-1 člen 86, 175.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - kaznivo dejanje zlorabe prostitucije
KZ-1 je v 86. členu, v delu, ki izključuje alternativni način izvršitve zaporne kazni za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, jasen in ne omogoča razlage, ki jo ponuja pritožnik. Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost so uvrščena v IXX. poglavje KZ-1, mednje pa spada tudi kaznivo dejanje zlorabe prostitucije po 175. členu KZ-1. Ali gre za spolno nasilje nad žrtvijo ni relevantno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00055224
KZ-1 člen 170, 170/1, 174, 174/2.
posilstvo - kaznivo dejanje posilstva - kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - dokazni predlog za zaslišanje priče - ocena verodostojnosti izpovedbe - dokazna ocena izpovedbe prič
Res je, da so podana določena razhajanja med oškodovankinimi izjavami na policiji, v preiskavi in na glavni obravnavi, vendar niso take, da bi vzbujala dvom v oškodovankini verodostojnosti. Nekoliko drugačno izpovedovanje oškodovanke na glavni obravnavi kot na policiji oziroma v preiskavi glede tega, v katerem prostoru, kolikokrat, po katerih delih telesa in koliko časa pred posilstvom jo je obtoženec otipaval, gre pripisati poteku časa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00045983
KZ-1 člen 54, 54/1, 220, 220/1, 300, 300/1.. ZKP člen 358, 358/4.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - nadaljevano dejanje - kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - direktni naklep - specialni povratnik - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - prištevnost storilca - zaporna kazen
Sodišče prve stopnje je v točki 5 obrazložitve obrazložilo, da ni pogojev, na podlagi katerih bi bilo moč obdolženemu izreči oprostilno sodbo na podlagi četrtega odstavka 358. člena ZKP. Sodišče prve stopnje izreče tako sodbo, če je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja (njegova nevarnost je neznatna zaradi narave ali teže dejanja ali zaradi tega, ker so škodljive posledice neznatne ali jih ni ali zaradi drugih okoliščin, v katerih je bilo storjeno in zaradi nizke stopnje storilčeve krivde ali zaradi njegovih osebnih okoliščin) ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba. Ni moč prezreti, da povzročena škoda ni tako majhna, da bi jo bilo moč zanemariti. Neznatna ni niti teža storjenega kaznivega dejanja, prav tako pa ni moč spregledati načina obdolženčevega ravnanja in stopnje njegove krivde, saj ga je storil z direktnim naklepom. Še najmanj pa je moč upoštevati njegove osebne okoliščine. Obdolženec je namreč specialni povratnik, ki je bil že velikokrat obsojen pred sodiščem na zaporne kazni, ki pa nanj niso imele nobenega učinka, da bi z njimi prenehal. Tako ni moč govoriti o tem, da gre za nesorazmernost med majhnim pomenom dejanja ter posledicami, ki bi jih glede na obrazloženo povzročila obsodba.
Zaradi presumpcije umika pritožbe kakšna od ustavno ter konvencijsko zajamčenih pravic pritožnika ni bila kršena. Ob potrebni skrbnosti prvega toženca, kateremu je bil po nastanku taksne obveznosti za vloženo pritožbo vročen plačilni nalog z vsemi potrebnimi pouki in opozorili, namreč do umika pritožbe ne bi prišlo.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izbira skrbnika - želje varovanca - postavitev skrbnika - primernost skrbnika - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da se nasprotni udeleženec strinja, da bi bil njegov skrbnik (njegov brat) A. A., pri čemer je razumel, kaj bo vloga skrbnika, je ob nadaljnjih ugotovitvah, da A. A. B. A. najbolj zaupa in se z njim razume ter je A. A. najprimernejša oseba za skrbnika, ker živi z nasprotnim udeležencem na istem naslovu in že doslej zanj skrbi več kot ostali člani širše družine (z izjemo matere), odločitev sodišča prve stopnje, da za skrbnika B. A. postavi njegovega brata A. A., pravilna.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-10, 488.
izdaja sodbe brez opravljene glavne obravnave - nesporno dejansko stanje - prerekanje dejstev - predlaganje dokazov - zaslišanje zakonitega zastopnika - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zgolj dejstvo, da tožena stranka ni odgovorila na pripravljalno vlogo tožeče stranke, še ne pomeni, da so dejstva, ki se nanašajo na zapadlost računov ali zatrjevanega dejanskega stanja, postala nesporna v smislu drugega odstavka 214. člena ZPP. Stranki ni potrebno večkrat podajati istih navedb in predlagati istih dokazov, če je to predhodno že storila.
ZCes-1 člen 5, 16, 16/1, 16/3. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (1998) člen 13, 13/2, 13/2-13, 16, 16/5, 26. OZ člen 131, 187. ZPP člen 216, 252, 252/2.
odškodninska odgovornost upravljavca cest - odškodninska odgovornost občine - upravljanje in vzdrževanje javnih cest - obvezna gospodarska javna služba - izvajanje javne službe - koncesijska pogodba - podjemna pogodba (pogodba o delu) - redno vzdrževanje javnih cest - skrbnost dobrega strokovnjaka - opustitev postavitve prometnega znaka - opustitev dolžnega ravnanja - prometna signalizacija - prometna nesreča - vzročna zveza - sopotnik v vozilu - solidarna odškodninska odgovornost - odgovornost naročitelja del - odgovornost izvajalca del - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - višina premoženjske škode - odločanje po prostem preudarku - naloga izvedenca - prekoračitev tožbenega zahtevka
S podelitvijo pooblastila za izvajanje javne službe se občina ne more razbremeniti odgovornosti za izpolnjevanje predpisanih obveznosti v zvezi z vzdrževanjem lokalnih cest. Njena odškodninska odgovornost je podana na podlagi zakona.
Za odškodninsko odgovornost prvotožene stranke zadošča ugotovitev, da je opustila opravljanje koncesijske javne službe (ker koncesionar ni opravil intervencijskih del, drugotožena stranka pa jih je opravila malomarno).
Res je, da je razlitje nafte izreden dogodek, vendar bi (vsaj) s postavitvijo ustreznih opozoril ob prvem ogledu delavca drugotožene stranke nesrečo lahko preprečila (to bi lahko preprečila tudi, če bi signalizacijo na obeh koncih postavila po prihodu policije, saj se je nesreča zgodila kasneje).
Iz ugotovljene narave odgovornosti toženih strank izhaja njuna dolžnost, da pri intervencijah na cestah zagotovita varnost v cestnem prometu. Te dolžnosti se ne moreta razbremeniti z izgovarjanjem na nastalo nevarnost na cesti (ki jo je povzročil neznani storilec kaznivega dejanja), saj je prav odprava te nevarnosti njuna dolžnost, ne glede na vzrok nastanka nevarnosti.
ZPP člen 139, 139/3. ZFPPIPP člen 14, 14/1, 234, 234/4, 235, 235/3.
postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - družbenik stečajnega dolžnika - pritožba družbenika - naslov za vročanje - naslov dolžnika - pravna oseba - vročanje pravni osebi - vročanje na naslov iz registra - ugovor dolžnika, da ni insolventen - izpodbijanje domneve insolventnosti - novi dokazi v pritožbenem postopku - zaloge
Predlog upnice za začetek stečajnega postopka je sodišče vročalo v izjavo dolžniku na naslov dolžnika kot je vpisan v poslovnem registru AJPES. Dolžnik je pravna oseba. Pravnim osebam, ki so vpisane v poslovnem registru, se sodna pisanja vročajo na naslovu, ki je vpisan v poslovnem registru.
Dolžniku je bil predlog za začetek stečajnega postopka pravilno vročen in ker dolžnik v 15 dneh po prejemu ni vložil ugovora, da ni insolventen ali da upničina terjatev ne obstaja, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da velja, da je dolžnik insolventen.
Družbenik stečajnega dolžnika ima pravico s pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka izpodbijati domnevo insolventnosti tako, da pritožbi priloži dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen. Zato je pritožbeno sodišče v nadaljevanju presojalo, ali iz dokazov, ki jih je dolžnikov družbenik priložil pritožbi izhaja, da dolžnik ni insolventen, torej, da je sposoben poravnati svoje obveznosti, ki so zapadle v daljšem obdobju in da je dolgoročno plačilno sposoben.
Če obstojijo zaloge, bi moral poleg sklicevanja na konto kartico še navesti, zakaj ni bilo mogoče zalog unovčiti za poplačilo zapadlih obveznosti. Pritožnik je priložil tudi fotokopijo slike cca 36 ton težke peči kot zaloge, ki je bila po njegovih trditvah v posesti družbe leta 2015, s čimer prav tako ni uspel dokazati, da je bila družba sposobna v daljšem času poravnati svoje zapadle obveznosti. Glede na navedeno pritožnik z dokazi, ki jih je priložil pritožbi, pritožbenega sodišča ni prepričal, da dolžnik ni insolventen.
procesna legitimacija upnika - pridobitev procesne legitimacije upnika - uveljavljanje terjatve - prijava terjatev v stečajnem postopku - posebna pravila za prednostne terjatve - terjatev iz naslova plač
Pritožnik terjatev ni prijavil v stečajni postopek, pač pa je upravitelj v skladu z določili ZFPPIPP prednostno terjatev iz naslova plač pritožnika sam uvrstil v osnovni seznam v višini 966,96 EUR. Iz sklepa o preizkusu terjatev z dne 9. 1. 2018, ki je postal pravnomočen dne 25. 1. 2018, in končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 27. 12. 2017 je razvidno, da je terjatev A. A. v višini 966,96 EUR, upoštevana v skladu s sedmim odstavkom 296. člena ZFPPIPP, priznana in velja za ugotovljeno. Iz navedenega je razvidno, da je pritožnik upnik v tem postopku zaradi insolventnosti in kot tak upravičen opravljati procesna dejanja.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ponovni predlog za odpust obveznosti - preuranjen predlog - zavrnitev predloga
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti z odločbo št. U-I-512/18-10 z dne 23. 4. 2020 odločalo o zahtevi za oceno ustavnosti druge alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena, kolikor se ta nanaša na 383.b člen ZFPPIPP. Tudi v tem delu se obstoječa, sicer ugotovljeno protiustavna ureditev uporablja še naprej, saj zakonodajalec še ni sprejel nove ureditve.
KORPORACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC00046082
ZFPPIPP člen 151a. ZNP-1 člen 32, 32/1. ZGD-1 člen 256.
imenovanje članov nadzornega sveta - pravni interes za pritožbo - udeleženec v nepravdnem postopku - interes upnika
V dejanskih okoliščinah tega primera, ko naj bi predlagatelj z meritornim sklepom o imenovanju članov nadzornega sveta obšel soglasje sodišča, ki odloča v postopku prisilne poravnave po 151.a členu ZFPPIPP, je pravni interes udeleženca kot upnika v tem, da želi sanirati to domnevno nezakonito stanje v nasprotnem udeležencu, nad katerim je uvedena prisilna poravnava.
sodni cenilec - nagrada in stroški cenilca - pripombe na cenitveno poročilo
Ker je sodna cenilka opravila delo, naloženo z zgoraj navedenim sklepom sodišča, je do plačila upravičena. Pritožba ne zatrjuje, da navedena cenilka naloženega dela ni opravila, pritožbeno izpostavljena dejstva, s katerimi pritožnica utemeljuje svoje trditve o prenizko ocenjeni vrednosti svoje nepremičnine, pa na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne vpliva.