izvršba zoper delodajalca - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - rok za ugovor - ugovor po izteku roka - dovoljenost ugovora po izteku roka
ZIZ izrecno predpisuje, da je dolžnikovo redno pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi ugovor, ta pa mora biti vložen v roku 8 dni od prejema sklepa o izvršbi. Če bi zakonodajalec želel urediti drugačen položaj dolžnika po določbi 134. člena ZIZ, bi jasno in nedvoumno dopustil daljši rok za vložitev ugovora. Vendar ZIZ v nobeni določbi ne podaljšuje ugovornega roka, ki je zakonski rok in nepodaljšljiv.
naknadna dovolitev izvršbe na novem izvršilnem sredstvu - izvršba na premičnine - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi - objektivna kumulacija izvršilnih sredstev
Ker je bilo nadaljevanje izvršbe dovoljeno na premičnine na naslovu dolžnika ali kjerkoli drugje, dolžnik pa za svoje trditve, da je kak predmet posebej izvzet iz izvršbe ni predložil nobenih dokazil, so dolžnikove ugovorne trditve o nedopustnosti take izvršbe neutemeljene. Glede na navedeno ter dejstvo, da dolžnik povsem pavšalno zatrjuje ogrozitev njegovega ekonomskega položaja, so pritožbeni očitki o poseganju v dolžnikovo ekonomsko eksistenco neutemeljeni.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00046191
ZIZ člen 20a, 20a/3, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2, 58, 58/4. OZ člen 432, 432/1. ZPotK-1 člen 15, 15/1, 15/2.
pristop k dolgu - predčasna zapadlost dolga - odstop od pogodbe - potrošniška kreditna pogodba - dodatni rok za izpolnitev
Dolžnik s Pogodbo o pristopu k dolgu ni pristopil neposredno k dolgu po potrošniških kreditnih pogodbah, temveč je izrecno pristopil k dolgu po sklepih o izvršbi, ki sta bila izdana zoper osnovno dolžnico kot kreditojemalko zaradi izterjave že zapadlih obveznosti (v razmerju do nje torej ni šlo za predčasni odstop od kreditnih pogodb). Sklepa o izvršbi sta že postala pravnomočna, kar pomeni, da osnovna dolžnica kavtel iz naslova varstva potrošnikov več ne more uveljavljati.
Pristopnik k dolgu stopi v zavezo poleg dolžnika in ima proti upniku praviloma vse ugovore, ki jih ima dolžnik. Ker osnovna dolžnica zapadlosti dolga po kreditnih pogodbah na podlagi pravil potrošniškega prava ne more več izpodbijati, teh pravil tudi ni mogoče uporabiti za pristopnika k dolgu, ki je pristopil k že zapadlemu in s pravnomočnima sklepoma o izvršbi opredeljenemu dolgu.
neobrazložen ugovor - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnikove ugovorne navedbe ne predstavljajo pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi, kolikor bi se izkazala za resnična, dolžnik morebiti lahko dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi.
Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil neobrazložen ugovor.
postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - COVID-19 - aktivno iskanje zaposlitve - dolžnost izvajanja nadzora - kršitev obveznosti
V času preizkusnega obdobja dolžnika pri izpolnjevanju njegovih obveznosti nadzira stečajni upravitelj, ki pa mu zakon za ta namen ne daje nobenih pooblastil oblastne ali preiskovalne narave. Na normativni in dejanski ravni je obveznost nadzora upravitelja nad izpolnjevanjem obveznosti stečajnega dolžnika preoblikovana v obveznost stečajnega dolžnika, da upravitelju z rednim in vsebinskim poročanjem omogoči nadzor. Drugače povedano, za izvajanje nadzora nad njim samim je dolžan v prvi vrsti skrbeti sam dolžnik, zato mora upravitelju redno poročati o vseh okoliščinah, ki vplivajo na obseg njegovega premoženja, redno pa mora poročati tudi o svojih aktivnostih glede iskanja zaposlitve, če je nima.
Dolžnica je bila torej ne glede na Covid situacijo dolžna upraviteljico redno obveščati o aktivnostih glede iskanja zaposlitve in je bila torej v tem obdobju dolžna tudi aktivno iskati kakršnokoli zaposlitev, ki bi ji prinašala prihodke.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-10, 488.
izdaja sodbe brez opravljene glavne obravnave - nesporno dejansko stanje - prerekanje dejstev - predlaganje dokazov - zaslišanje zakonitega zastopnika - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zgolj dejstvo, da tožena stranka ni odgovorila na pripravljalno vlogo tožeče stranke, še ne pomeni, da so dejstva, ki se nanašajo na zapadlost računov ali zatrjevanega dejanskega stanja, postala nesporna v smislu drugega odstavka 214. člena ZPP. Stranki ni potrebno večkrat podajati istih navedb in predlagati istih dokazov, če je to predhodno že storila.
Ker je dolžnik sodno takso za uvgovor zoper sklep o izvršbi plačal, je ob odločanju o pritožbi odpadel pravni interes dolžnika za izpodbijanje odločitve o zavrženju njegovega predloga za odlog plačila sodne takse za ugovor, saj tudi morebitna ugoditev pritožbi za pritožnika ne bi pomenila izboljšanja pravnega položaja.
sodna taksa - plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - nastanek taksne obveznosti
Neutemeljene so pritožbene trditve, da taksna obveznost ni nastala zaradi preuranjenosti oziroma nezakonitosti sklepa sodišča prve stopnje z dne 27. 11. 2020, s katerim je sodišče odločilo o ugovoru zoper sklep o izvršbi. Zatrjevana nezakonitost sklepa z dne 27. 11. 2020 lahko vpliva le na dolžnikovo upravičenost do povrnitve te sodne takse, v kolikor bo v pritožbenem postopku zoper navedeni sklep uspešen.
ZCes-1 člen 5, 16, 16/1, 16/3. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (1998) člen 13, 13/2, 13/2-13, 16, 16/5, 26. OZ člen 131, 187. ZPP člen 216, 252, 252/2.
odškodninska odgovornost upravljavca cest - odškodninska odgovornost občine - upravljanje in vzdrževanje javnih cest - obvezna gospodarska javna služba - izvajanje javne službe - koncesijska pogodba - podjemna pogodba (pogodba o delu) - redno vzdrževanje javnih cest - skrbnost dobrega strokovnjaka - opustitev postavitve prometnega znaka - opustitev dolžnega ravnanja - prometna signalizacija - prometna nesreča - vzročna zveza - sopotnik v vozilu - solidarna odškodninska odgovornost - odgovornost naročitelja del - odgovornost izvajalca del - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - višina premoženjske škode - odločanje po prostem preudarku - naloga izvedenca - prekoračitev tožbenega zahtevka
S podelitvijo pooblastila za izvajanje javne službe se občina ne more razbremeniti odgovornosti za izpolnjevanje predpisanih obveznosti v zvezi z vzdrževanjem lokalnih cest. Njena odškodninska odgovornost je podana na podlagi zakona.
Za odškodninsko odgovornost prvotožene stranke zadošča ugotovitev, da je opustila opravljanje koncesijske javne službe (ker koncesionar ni opravil intervencijskih del, drugotožena stranka pa jih je opravila malomarno).
Res je, da je razlitje nafte izreden dogodek, vendar bi (vsaj) s postavitvijo ustreznih opozoril ob prvem ogledu delavca drugotožene stranke nesrečo lahko preprečila (to bi lahko preprečila tudi, če bi signalizacijo na obeh koncih postavila po prihodu policije, saj se je nesreča zgodila kasneje).
Iz ugotovljene narave odgovornosti toženih strank izhaja njuna dolžnost, da pri intervencijah na cestah zagotovita varnost v cestnem prometu. Te dolžnosti se ne moreta razbremeniti z izgovarjanjem na nastalo nevarnost na cesti (ki jo je povzročil neznani storilec kaznivega dejanja), saj je prav odprava te nevarnosti njuna dolžnost, ne glede na vzrok nastanka nevarnosti.
KORPORACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC00046082
ZFPPIPP člen 151a. ZNP-1 člen 32, 32/1. ZGD-1 člen 256.
imenovanje članov nadzornega sveta - pravni interes za pritožbo - udeleženec v nepravdnem postopku - interes upnika
V dejanskih okoliščinah tega primera, ko naj bi predlagatelj z meritornim sklepom o imenovanju članov nadzornega sveta obšel soglasje sodišča, ki odloča v postopku prisilne poravnave po 151.a členu ZFPPIPP, je pravni interes udeleženca kot upnika v tem, da želi sanirati to domnevno nezakonito stanje v nasprotnem udeležencu, nad katerim je uvedena prisilna poravnava.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izbira skrbnika - želje varovanca - postavitev skrbnika - primernost skrbnika - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da se nasprotni udeleženec strinja, da bi bil njegov skrbnik (njegov brat) A. A., pri čemer je razumel, kaj bo vloga skrbnika, je ob nadaljnjih ugotovitvah, da A. A. B. A. najbolj zaupa in se z njim razume ter je A. A. najprimernejša oseba za skrbnika, ker živi z nasprotnim udeležencem na istem naslovu in že doslej zanj skrbi več kot ostali člani širše družine (z izjemo matere), odločitev sodišča prve stopnje, da za skrbnika B. A. postavi njegovega brata A. A., pravilna.
ZPP člen 139, 139/3. ZFPPIPP člen 14, 14/1, 234, 234/4, 235, 235/3.
postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - družbenik stečajnega dolžnika - pritožba družbenika - naslov za vročanje - naslov dolžnika - pravna oseba - vročanje pravni osebi - vročanje na naslov iz registra - ugovor dolžnika, da ni insolventen - izpodbijanje domneve insolventnosti - novi dokazi v pritožbenem postopku - zaloge
Predlog upnice za začetek stečajnega postopka je sodišče vročalo v izjavo dolžniku na naslov dolžnika kot je vpisan v poslovnem registru AJPES. Dolžnik je pravna oseba. Pravnim osebam, ki so vpisane v poslovnem registru, se sodna pisanja vročajo na naslovu, ki je vpisan v poslovnem registru.
Dolžniku je bil predlog za začetek stečajnega postopka pravilno vročen in ker dolžnik v 15 dneh po prejemu ni vložil ugovora, da ni insolventen ali da upničina terjatev ne obstaja, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da velja, da je dolžnik insolventen.
Družbenik stečajnega dolžnika ima pravico s pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka izpodbijati domnevo insolventnosti tako, da pritožbi priloži dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen. Zato je pritožbeno sodišče v nadaljevanju presojalo, ali iz dokazov, ki jih je dolžnikov družbenik priložil pritožbi izhaja, da dolžnik ni insolventen, torej, da je sposoben poravnati svoje obveznosti, ki so zapadle v daljšem obdobju in da je dolgoročno plačilno sposoben.
Če obstojijo zaloge, bi moral poleg sklicevanja na konto kartico še navesti, zakaj ni bilo mogoče zalog unovčiti za poplačilo zapadlih obveznosti. Pritožnik je priložil tudi fotokopijo slike cca 36 ton težke peči kot zaloge, ki je bila po njegovih trditvah v posesti družbe leta 2015, s čimer prav tako ni uspel dokazati, da je bila družba sposobna v daljšem času poravnati svoje zapadle obveznosti. Glede na navedeno pritožnik z dokazi, ki jih je priložil pritožbi, pritožbenega sodišča ni prepričal, da dolžnik ni insolventen.
OZ člen 179, 345. ZPŠOIRSP člen 5, 5/2, 10, 10/1, 11, 11/2. ZPP člen 216, 226, 226/1, 226/3.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - splošne navedbe - pavšalne trditve - dokaz z izvedencem finančne stroke - izvedenec medicinske stroke - zastaranje zahtevka - prekluzivni ali zastaralni rok - posojilo - premoženjska škoda
Upoštevaje tožnikove trditve je moč omenjeni znesek razumeti dejansko kot obliko posojila, ki ga je v posledici izbrisa moral vzeti zaradi svojega preživetja, njegovo vračilo pa kot stroške (premoženjsko škodo) nastale(o) v posledici izbrisa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00045821
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 197, 197/1, 197/2. ZDR-1 člen 6, 7. ZKP člen 269, 269/1, 269/1-4, 327, 372, 372/1, 385. ZPND člen 3, 3/5.
šikaniranje na delovnem mestu - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - tiha blanketa - analogija znotraj pravnega pravila (analogia intra legem) - v zvezi z delom - enkratno ravnanje - kolektivno kaznivo dejanje - kdaj začne zastaranje teči - zavrnitev dokazov - prepovedana posledica - vzročna zveza - odstranitev obdolženca z zaslišanja - sprememba obtožbe v ponovljenem postopku po razveljavitvi sodbe - načelo prepovedi reformatio in peius - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti
Kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu vsebuje tako imenovane tihe blankete. Pri razlagi opredeljenih izvršitvenih načinov oziroma zakonskih znakov se je namreč treba opreti na definicije vsebovane v Zakonu o preprečevanja nasilja v družini (ZPND) in Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Stranki kazenskega postopka sta to pomoč pri razlagi napačno opredelili kot zakonsko analogijo oziroma blanketno dispozicijo.
Ker so po presoji prvostopenjskega sodišča podani vsi elementi odškodninske odgovornosti, lahko oškodovanec zahteva tudi plačilo tistega zneska, ki ni bil obsežen z odvzemom premoženjske koristi. Toženca kot pomagača za nastalo škodo odgovarjata solidarno z ostalimi odgovornimi osebami skladno z drugim odstavkom 186. člena OZ. Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti (prvi odstavek 378. člena OZ). Odškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode (165. člen OZ). Od tega trenutka dalje tečejo tudi zamudne obresti.
V sodni praksi se je glede odmere denarnih povračil uveljavila primerjava denarnih povračil glede na večkratnik plače, ne toliko v višini prisojenega zneska. Tožena stranka pa v pritožbi ne navaja npr., za kolikšen večkratnik plače se zavzema, tudi se ne sklicuje npr. na relevantne primere iz sodne prakse, ki naj bi utemeljevali njeno pritožbo. Le na splošno uveljavlja, da je prisojeni znesek previsok, zaradi česar naj se zniža oziroma naj se tožniku zahtevek iz tega naslova v celoti zavrne, s čimer pa se pritožbeno sodišče ne strinja.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začetek postopka po uradni dolžnosti - utemeljen razlog - stanovanjski stroški - obstoječi dolgovi stranke - prodaja nepremičnine v izvršbi na javni dražbi
Sodišče prve stopnje utemeljeno sklepa, da obstoji povsem utemeljena bojazen, da se bo izvršilni postopek končal z dražbo stanovanja, ki predstavlja pritožnikov edini dom. To brez dvoma kaže na to, da se pritožnik ne zmore v celoti zavedati dolgoročnih posledic svojih ravnanj in ustrezno poskrbeti za svoje koristi brez hude škode zase. Pravilna je zato presoja sodišča prve stopnje, da obstajajo tehtne okoliščine, ki opravičujejo določen poseg v pritožnikovo integriteto skladno z namenom zakonskega instituta postavitve pod skrbništvo ali delno skrbništvo.
ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/1-1, 21/1-6, 59, 59/2, 296, 296/6. Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 55. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
stečajni postopek - začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku - prijava terjatve - prijava prednostne terjatve - prijava terjatve upnika iz tujine - rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku - podaljšanje roka - nastanek terjatve - odločilno dejstvo - ni razlogov o pravno pomembnem dejstvu - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Upniki morajo svoje terjatve prijaviti v treh mesecih po objavi oklica o začetku tega postopka. V stečajnem postopku pa ni potrebno prijaviti prednostnih terjatev iz 4., 5. in 6. točke prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP in ta terjatev velja za pravočasno prijavljeno z dnem, ko nastane.
Ker vodi stečajni postopek sodišče, je prijavo terjatve potrebno poslati na sodišče in ne upraviteljici.
Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je porušeno vrednostno razmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi preživninskih zavezancev in potrebami otroka.
Predlagatelj ima v primerjavi z nasprotno udeleženko daleč večji obseg premoženja in s tem povezane premoženjske zmožnosti. Ker je sodišče na strani nasprotne udeleženke ugotovilo boljše premoženjske razmere kot v času prvega sojenja, pa je zaključilo, da je potrebna drugačna porazdelitev preživninskega bremena.