KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00045821
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 197, 197/1, 197/2. ZDR-1 člen 6, 7. ZKP člen 269, 269/1, 269/1-4, 327, 372, 372/1, 385. ZPND člen 3, 3/5.
šikaniranje na delovnem mestu - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - tiha blanketa - analogija znotraj pravnega pravila (analogia intra legem) - v zvezi z delom - enkratno ravnanje - kolektivno kaznivo dejanje - kdaj začne zastaranje teči - zavrnitev dokazov - prepovedana posledica - vzročna zveza - odstranitev obdolženca z zaslišanja - sprememba obtožbe v ponovljenem postopku po razveljavitvi sodbe - načelo prepovedi reformatio in peius - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti
Kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu vsebuje tako imenovane tihe blankete. Pri razlagi opredeljenih izvršitvenih načinov oziroma zakonskih znakov se je namreč treba opreti na definicije vsebovane v Zakonu o preprečevanja nasilja v družini (ZPND) in Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Stranki kazenskega postopka sta to pomoč pri razlagi napačno opredelili kot zakonsko analogijo oziroma blanketno dispozicijo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00046330
KZ-1 člen 20, 205, 205/1, 205/1-1. ZKP člen 105, 105/2.
kaznivo dejanje velike tatvine - sostorilstvo - pritožba oškodovanca - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - solidarno (nerazdelno) plačilo
Premoženjskopravni zahtevek, katerega višina je v kazenskem postopku ugotovljena, se vselej nerazdelno naloži v plačilo obdolženim, saj je razumno in izkustveno sklepati, da so s kaznivim dejanjem ali zaradi njega premoženjsko korist pridobili vsi sostorilci.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047586
OZ člen 569, 574, 574/2. ZPP člen 318.
posojilno razmerje - zapadlost posojila - namensko posojilo - sklep o izvršbi - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - dopolnitev tožbe - zamudna sodba - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo - dokazna ocena
Institut zamudne sodbe je uporabljiv le v rednem pravdnem postopku, ki se začne s tožbo, ne pa tudi v postopku, ki se nadaljuje po razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolitvenem delu. Zamudna sodba zaradi pasivnosti tožene stranke temelji na domnevi, da tožena stranka v celoti priznava tožbene trditve. Prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe je dejstvo, da tožena stranka na tožbo ne odgovori. Z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi pa je toženec jasno pokazal, da zahtevku aktivno nasprotuje.
odpoved najemne pogodbe - najemna pogodba, sklenjena za nedoločen čas
Tožena stranka je v tem konkretnem primeru najemno pogodbo lahko veljavno odpovedala izvensodno. Četrti odstavek 29. člena ZPSPP določa, da sodišče najemnikovo odpoved zgolj vroči najemodajalcu, ne da bi izdalo izpraznitveni nalog, kot je to določeno v primeru, ko najemno pogodbo odpoveduje najemodajalec (drugi odstavek 29. člena ZPSPP). To pa pomeni, da oblikovalni učinek prenehanja pogodbenega razmerja ne nastopi v posledici oblikovalne odločbe sodišča, temveč zgolj v posledici vročitve izjave volje najemnika o odpovedi pogodbe najemodajalcu. Vloga sodišča je zato v tem primeru drugačna, kar je odločilna okoliščina za presojo dopustnosti drugačnega dogovora med pogodbenima strankama o načinu odpovedi najemne pogodbe.
ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/1-1, 21/1-6, 59, 59/2, 296, 296/6. Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 55. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
stečajni postopek - začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku - prijava terjatve - prijava prednostne terjatve - prijava terjatve upnika iz tujine - rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku - podaljšanje roka - nastanek terjatve - odločilno dejstvo - ni razlogov o pravno pomembnem dejstvu - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Upniki morajo svoje terjatve prijaviti v treh mesecih po objavi oklica o začetku tega postopka. V stečajnem postopku pa ni potrebno prijaviti prednostnih terjatev iz 4., 5. in 6. točke prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP in ta terjatev velja za pravočasno prijavljeno z dnem, ko nastane.
Ker vodi stečajni postopek sodišče, je prijavo terjatve potrebno poslati na sodišče in ne upraviteljici.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00046331
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 167, 167/1.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - preslepitveni namen - utemeljen sum - zahteva za preiskavo - zavrnitev zahteve za preiskavo
Obljube o plačilu obveznosti, ki po zapadlosti ni izpolnjena, namreč same po sebi ne morejo pomeniti podlage za sklepanje o preslepitvenem namenu.
Že v fazi odločanja o tem, ali naj se zoper določeno osebo opravi preiskava, morajo podatki in dokazi, na katere se sklicuje zahteva za opravo preiskave, izkazovati podlago za obstoj utemeljenega suma v smeri storitve očitanega kaznivega dejanja.
Dokazni postopek, v katerega okvir sodi tudi zaslišanje oškodovanca, je namreč mogoče izvesti šele na podlagi sklepa o opravi preiskave.
plačilo sodne takse - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - likvidnostno stanje pravne osebe - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje je na podlagi javno dostopnih evidenc pravilno presodilo, da premoženjsko stanje dolžnika ob upoštevanju njegovih skopih trditev, podatkov iz javno dostopnih evidenc in zneska sodne takse ni takšno, da ne bi zmogel plačati sodne takse. V takšnem primeru je namreč na predlagatelju, da že v prvotnem predlogu pojasni, zakaj bi bilo njegovo poslovanje ogroženo.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-10, 488.
izdaja sodbe brez opravljene glavne obravnave - nesporno dejansko stanje - prerekanje dejstev - predlaganje dokazov - zaslišanje zakonitega zastopnika - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zgolj dejstvo, da tožena stranka ni odgovorila na pripravljalno vlogo tožeče stranke, še ne pomeni, da so dejstva, ki se nanašajo na zapadlost računov ali zatrjevanega dejanskega stanja, postala nesporna v smislu drugega odstavka 214. člena ZPP. Stranki ni potrebno večkrat podajati istih navedb in predlagati istih dokazov, če je to predhodno že storila.
vpis spremembe zastopnika v sodni register - postopek prisilne poravnave - družba hčerka - družba mati - hčerinska družba
Vendar v zadevi ne gre za vpis spremembe pri udeležencu, družbi materi, pač pa pri hčerinski družbi. Zoper njo ni bila uvedena prisilna poravnava in za imenovanje njenega direktorja se ne more zahtevati soglasja sodišča, ki odloča v postopku prisilne poravnave po 151.a členu ZFPPIPP.
Ker je o dolžnikovem ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse že pravnomočno odločeno, so pritožbene trditve, da sodna taksa ni bila plačana zaradi vloženega ugovora neutemeljene.
ZPP člen 139, 139/3. ZFPPIPP člen 14, 14/1, 234, 234/4, 235, 235/3.
postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - družbenik stečajnega dolžnika - pritožba družbenika - naslov za vročanje - naslov dolžnika - pravna oseba - vročanje pravni osebi - vročanje na naslov iz registra - ugovor dolžnika, da ni insolventen - izpodbijanje domneve insolventnosti - novi dokazi v pritožbenem postopku - zaloge
Predlog upnice za začetek stečajnega postopka je sodišče vročalo v izjavo dolžniku na naslov dolžnika kot je vpisan v poslovnem registru AJPES. Dolžnik je pravna oseba. Pravnim osebam, ki so vpisane v poslovnem registru, se sodna pisanja vročajo na naslovu, ki je vpisan v poslovnem registru.
Dolžniku je bil predlog za začetek stečajnega postopka pravilno vročen in ker dolžnik v 15 dneh po prejemu ni vložil ugovora, da ni insolventen ali da upničina terjatev ne obstaja, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da velja, da je dolžnik insolventen.
Družbenik stečajnega dolžnika ima pravico s pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka izpodbijati domnevo insolventnosti tako, da pritožbi priloži dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen. Zato je pritožbeno sodišče v nadaljevanju presojalo, ali iz dokazov, ki jih je dolžnikov družbenik priložil pritožbi izhaja, da dolžnik ni insolventen, torej, da je sposoben poravnati svoje obveznosti, ki so zapadle v daljšem obdobju in da je dolgoročno plačilno sposoben.
Če obstojijo zaloge, bi moral poleg sklicevanja na konto kartico še navesti, zakaj ni bilo mogoče zalog unovčiti za poplačilo zapadlih obveznosti. Pritožnik je priložil tudi fotokopijo slike cca 36 ton težke peči kot zaloge, ki je bila po njegovih trditvah v posesti družbe leta 2015, s čimer prav tako ni uspel dokazati, da je bila družba sposobna v daljšem času poravnati svoje zapadle obveznosti. Glede na navedeno pritožnik z dokazi, ki jih je priložil pritožbi, pritožbenega sodišča ni prepričal, da dolžnik ni insolventen.
ZFPPIPP člen 235, 235/2, 236, 236/1, 236/2, 236/2-1, 236/2-2, 236/3, 236/4, 236/5, 239, 239/1, 239/1-2. ZS člen 83, 83/2.
odločanje o začetku stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - domneva o insolventnosti dolžnika - neizpodbojna domneva insolventnosti - finančno prestrukturiranje - nepodaljšljivi rok - sklep o dopolnitvi - nujni postopek - COVID-19
Ugovor iz drugega odstavka 235. člena ZFPPIPP ter zahteva za odložitev odločanja po 236. členu ZFPPIPP se vsebinsko izključujeta.
delitev stvari v solastnini - fizična delitev solastne nepremičnine - vzpostavitev etažne lastnine - etažna lastnina - funkcionalna celota - civilna delitev - samostojna stanovanjska enota - investicijska vlaganja - soglasje solastnikov - posel, ki presega okvir rednega upravljanja - dokazovanje z izvedencem - dopolnitev izvedenskega mnenja
SPZ v 70. členu predpisuje sodni postopek za delitev solastnine, v katerem pa izbira načina delitve ni stvar proste presoje sodišča (niti strank). Sodišče si mora najprej prizadevati za fizično delitev (delitev, na podlagi katere vsak od solastnikov dobi del prvotne stvari, ki postanejo nove stvari, v izključno last), v okviru katere solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (drugi odstavek 70. člena SPZ). Če fizična delitev ni mogoča (niti z izplačilom razlike v vrednosti ali pa je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari), pride do civilne delitve s prodajo stvari in delitvijo kupnine (četrti odstavek 70. člena SPZ), ki pa se ji stranke lahko izognejo, če katera od njih predlaga, da izplača solastnike in stvar prevzame v izključno last (peti odstavek 70. člena SPZ). V tem primeru prodajno ceno stvari, katere sorazmerni del solastnik izplača drugim solastnikom, s pomočjo izvedenca določi sodišče.
Fizična delitev stanovanjske hiše je mogoča z vzpostavitvijo etažne lastnine. Ta nastane, če je v stanovanjski hiši mogoče vzpostaviti najmanj dve zaključeni funkcionalni enoti.
Fizična delitev stanovanjske hiše brez investicijskih vlaganj (izdelava zunanjega stopnišča) ni mogoča (brez takšnih vlaganj stanovanjski enoti ne bi pridobili polne funkcionalnosti). Predlagateljica in nasprotni udeleženec sta ta vlaganja zavračala, kar predstavlja pravno oviro za fizično delitev. Za posege (posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja) je namreč po 67. členu SPZ potrebno soglasje vseh solastnikov, pri čemer sodišče s svojo odločitvijo njihovega soglasja ne more nadomestiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00045699
ZFPPIPP člen 389, 389/3, 393, 393/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 102.
postopek osebnega stečaja - pogodba o preužitku - pogodba o najemu - najemnina - izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika - posebna pravila o stečajni masi - izplačevalec prejemkov - stalni denarni prejemek - razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Izplačevalec stalnih prejemkov je oseba, ki je kot taka določena v odločbi ali ustrezni pogodbi. Če je podlaga za izplačilo pogodba o preužitku, bi bilo logično šteti kot izplačevalca osebo, ki je v razmerju do dolžnice zavezana na podlagi pogodbe o preužitku. Če pa je podlaga za izplačilo najemnine (ali dela najemnine) najemna pogodba, je pomembno, kaj določa najemna pogodba glede plačila najemnin posameznim upravičencem.
Iz razlogov sklepa ne izhaja, zakaj sodišče mesečnega zneska stalnih prejemkov dolžnica ni zmanjšalo za ustrezen znesek, do katerega je upravičena dolžnica po tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP. Ker je sodišče prve stopnje glede dolžnice že izdalo sklep o izterjavi stalnih prejemkov z dne 18. 4. 2014, bi moralo pojasniti tudi višino zneska, ki bi moral ostati dolžnici. Ker podatkov o tem izpodbijani sklep ne vsebuje, pritožbeno sodišče tudi ne more odgovoriti dolžnici na njen očitek, da je sodišče prve stopnje pri izračunu zneska, do katerega je upravičena, zmotno uporabilo materialno pravo.
Za odločitev v obravnavani zadevi ni pomembno, za kateri zasebni namen je tožnik uporabil službeno vozilo, ali ga je uporabil za prevzem 100 zaščitnih mask ali pa je z njim peljal stranko (prijatelja) iz hostla G. v F. na letališče A. v Avstriji. Bistveno je, kot izhaja iz izvedenega dokaznega postopka, da tožene stranke o uporabi službenega vozila za odhod v Avstrijo ni obvestil in za kaj takega tudi ni imel njenega dovoljenja. Zato je podan utemeljen odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZNP-1 člen 11, 11/5, 42, 61, 61/1, 61/2. ZPP člen 4.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - splošna krajevna pristojnost - stalno prebivališče nasprotnega udeleženca - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - začasno bivanje v zavodu - zaslišanje nasprotnega udeleženca - načelo neposrednosti - zdravstveno stanje udeleženca
Ob ugotovitvi, da je nasprotni udeleženec začasno nastanjen v zavodu na območju Okrajnega sodišča na Ptuju, je sodišče prve stopnje za svojo odločitev o odstopu predloga prej omenjenemu sodišču kot ključni argument upravičeno izpostavilo vsebino 61. člena ZNP-1, ki v prvem odstavku zahteva, da mora sodišče (razen če bi takšno zaslišanje škodilo njenemu zdravju ali da tega zaradi njenega zdravstvenega stanja ne bi bilo moč izvesti) osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, (obvezno) zaslišati, v drugem odstavku pa predvideva, da se osebo, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja naroka ne more udeležiti, zasliši tam, kjer prebiva. Že sama obveznost njegovega (neposrednega) zaslišanja s strani sodišča v kraju dejanskega bivanja (v konkretnem primeru začasnega bivališča), kot tudi siceršnje upoštevanje zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca v okviru celotnega postopka (postopanja), utemeljujeta izpodbijano odločitev.
ustavitev izvršilnega postopka - pogoji za ustavitev postopka - seznam dolžnikovega premoženja - pristop na narok - denarna kazen - ponovni poziv - stroški - naključje, ki se je primerilo eni stranki
Izvršilni postopek je lahko končan oziroma se lahko ustavi šele, ko je odločeno o vseh procesnih dejanjih strank.
naknadna dovolitev izvršbe na novem izvršilnem sredstvu - izvršba na premičnine - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi - objektivna kumulacija izvršilnih sredstev
Ker je bilo nadaljevanje izvršbe dovoljeno na premičnine na naslovu dolžnika ali kjerkoli drugje, dolžnik pa za svoje trditve, da je kak predmet posebej izvzet iz izvršbe ni predložil nobenih dokazil, so dolžnikove ugovorne trditve o nedopustnosti take izvršbe neutemeljene. Glede na navedeno ter dejstvo, da dolžnik povsem pavšalno zatrjuje ogrozitev njegovega ekonomskega položaja, so pritožbeni očitki o poseganju v dolžnikovo ekonomsko eksistenco neutemeljeni.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00046191
ZIZ člen 20a, 20a/3, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2, 58, 58/4. OZ člen 432, 432/1. ZPotK-1 člen 15, 15/1, 15/2.
pristop k dolgu - predčasna zapadlost dolga - odstop od pogodbe - potrošniška kreditna pogodba - dodatni rok za izpolnitev
Dolžnik s Pogodbo o pristopu k dolgu ni pristopil neposredno k dolgu po potrošniških kreditnih pogodbah, temveč je izrecno pristopil k dolgu po sklepih o izvršbi, ki sta bila izdana zoper osnovno dolžnico kot kreditojemalko zaradi izterjave že zapadlih obveznosti (v razmerju do nje torej ni šlo za predčasni odstop od kreditnih pogodb). Sklepa o izvršbi sta že postala pravnomočna, kar pomeni, da osnovna dolžnica kavtel iz naslova varstva potrošnikov več ne more uveljavljati.
Pristopnik k dolgu stopi v zavezo poleg dolžnika in ima proti upniku praviloma vse ugovore, ki jih ima dolžnik. Ker osnovna dolžnica zapadlosti dolga po kreditnih pogodbah na podlagi pravil potrošniškega prava ne more več izpodbijati, teh pravil tudi ni mogoče uporabiti za pristopnika k dolgu, ki je pristopil k že zapadlemu in s pravnomočnima sklepoma o izvršbi opredeljenemu dolgu.
sodni cenilec - nagrada in stroški cenilca - pripombe na cenitveno poročilo
Ker je sodna cenilka opravila delo, naloženo z zgoraj navedenim sklepom sodišča, je do plačila upravičena. Pritožba ne zatrjuje, da navedena cenilka naloženega dela ni opravila, pritožbeno izpostavljena dejstva, s katerimi pritožnica utemeljuje svoje trditve o prenizko ocenjeni vrednosti svoje nepremičnine, pa na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne vpliva.