izvršilni stroški - uspeh - nagrada za narok - ugovor dolžnika
Dolžnik utemeljeno navaja, da bi mu moralo sodišče priznati kot potrebne stroške udeležbe na naroku, saj ga je sodišče na narok vabilo in mu pripadajo tudi potrebni izdatki odvetnika za prihod na sodišče.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - razlaga oporoke - volja zapustnika - spor o dejanskih vprašanjih - manj verjetna pravica - fideikomisarična substitucija
Kadar je sporna razlaga oporoke, mora tožbo vložiti tisti, ki zatrjuje kaj drugega kot je na prvi pogled videti iz besedila.
Oporoka vsebuje jasno določilo, da zapustnica želi, da je njena dedinja njena sestra. Četudi je bila laik, se je zagotovo zavedala, da bo njena sestra lahko podedovala njeno premoženje samo v primeru, če bo zapustnica umrla pred njo in zato je bolj verjetno, da je za primer, da bi svojo sestro preživela, v oporoki predvidela štiri nadomestne dediče.
Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je porušeno vrednostno razmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi preživninskih zavezancev in potrebami otroka.
Predlagatelj ima v primerjavi z nasprotno udeleženko daleč večji obseg premoženja in s tem povezane premoženjske zmožnosti. Ker je sodišče na strani nasprotne udeleženke ugotovilo boljše premoženjske razmere kot v času prvega sojenja, pa je zaključilo, da je potrebna drugačna porazdelitev preživninskega bremena.
prekinitev postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka - izbris gospodarske družbe iz sodnega registra po pravnomočno zaključenem stečajnem postopku - izguba pravne subjektivitete - zavrženje tožbe - umik tožbe - priporočena oddaja na pošto - domneva, da je bila vloga vložena pri sodišču, ko je bila oddana priporočeno na pošto - ustavitev postopka zaradi umika tožbe
Če se pošlje vloga po pošti priporočeno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljeno. Ker je tožeča stranka tožbo umaknila z vlogo izročeno sodišču pred izdajo izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje postopalo napačno, ko je tožbo zavrglo, saj bi moralo postopek zaradi umika tožbe ustaviti. Pri tem dejstvo, da tožena stranka v umik ne more več privoliti na odločitev nima vpliva. Namen privolitve tožene stranke v umik je interes tožene stranke, da se postopek meritorno konča in se zadeva vsebinsko pravnomočno zaključi, do česar pa v obravnavanem primeru zaradi posledic izbrisa tožene stranke iz sodnega registra zaradi končanja stečajnega postopka, ne more več priti.
Za odločitev v obravnavani zadevi ni pomembno, za kateri zasebni namen je tožnik uporabil službeno vozilo, ali ga je uporabil za prevzem 100 zaščitnih mask ali pa je z njim peljal stranko (prijatelja) iz hostla G. v F. na letališče A. v Avstriji. Bistveno je, kot izhaja iz izvedenega dokaznega postopka, da tožene stranke o uporabi službenega vozila za odhod v Avstrijo ni obvestil in za kaj takega tudi ni imel njenega dovoljenja. Zato je podan utemeljen odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
odstranitev reklamnih panojev - najemna pogodba - prenehanje pogodbe - odpoved najemne pogodbe - odpoved pogodbe brez odpovednega roka - pisni opomin - pogodba kot materialno pravo - neplačevanje najemnine
Ker tožeča stranka trditvenemu bremenu o relevantnih dejstvih ni zadostila, je zaključek sodišča prve stopnje, da je odpoved dana zakonito in v skladu s Pogodbo, materialnopravno zmoten. Pogodba je del materialnega prava, na katerega sta se sklicevali obe pravdni stranki in ga mora zato tudi sodišče ustrezno upoštevati. Ker sodišče prve stopnje glede na trditve tožeče stranke in ugotovljeno dejansko stanje ni pravilno uporabilo določbe 5. člena Pogodbe, je pritožba utemeljena.
Pravni termin, da se "...predlog upnika za nadaljevanje izvršbe zoper dolžnikovega dolžnika..." zavrne, se v skladu s četrtim odstavkom 24. člena ZIZ nanaša na dejanski stan, ko pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo. Sodišče prve stopnje je tako odločalo o nečem drugem, kot je bilo predlagano.
ustavitev izvršilnega postopka - pogoji za ustavitev postopka - seznam dolžnikovega premoženja - pristop na narok - denarna kazen - ponovni poziv - stroški - naključje, ki se je primerilo eni stranki
Izvršilni postopek je lahko končan oziroma se lahko ustavi šele, ko je odločeno o vseh procesnih dejanjih strank.
procesna legitimacija upnika - pridobitev procesne legitimacije upnika - uveljavljanje terjatve - prijava terjatev v stečajnem postopku - posebna pravila za prednostne terjatve - terjatev iz naslova plač
Pritožnik terjatev ni prijavil v stečajni postopek, pač pa je upravitelj v skladu z določili ZFPPIPP prednostno terjatev iz naslova plač pritožnika sam uvrstil v osnovni seznam v višini 966,96 EUR. Iz sklepa o preizkusu terjatev z dne 9. 1. 2018, ki je postal pravnomočen dne 25. 1. 2018, in končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 27. 12. 2017 je razvidno, da je terjatev A. A. v višini 966,96 EUR, upoštevana v skladu s sedmim odstavkom 296. člena ZFPPIPP, priznana in velja za ugotovljeno. Iz navedenega je razvidno, da je pritožnik upnik v tem postopku zaradi insolventnosti in kot tak upravičen opravljati procesna dejanja.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ponovni predlog za odpust obveznosti - preuranjen predlog - zavrnitev predloga
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti z odločbo št. U-I-512/18-10 z dne 23. 4. 2020 odločalo o zahtevi za oceno ustavnosti druge alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena, kolikor se ta nanaša na 383.b člen ZFPPIPP. Tudi v tem delu se obstoječa, sicer ugotovljeno protiustavna ureditev uporablja še naprej, saj zakonodajalec še ni sprejel nove ureditve.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - namen osebnega stečaja in odpusta obveznosti - pravna dobrota - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - nesorazmerno prevzemanje obveznosti - lahkomiselno ravnanje - igre na srečo - ravnanje v nasprotju z moralo - špekulativno ravnanje
Odpust obveznosti ni nevtralen pravni institut, ki bi dolžniku pripadal ne glede na njegove osebne okoliščine, pač pa nasprotno, gre za posebno pravno dobroto prezadolženi fizični osebi, ki je odvisna od njene osebne moralno-etične drže ter od primernosti in korektnosti njenega odnosa do upnikov, ki z odpustom prevzamejo breme njenih neporavnanih dolgov, pa tudi od načina, na katerega se spoprijema z bolj ali manj običajnimi eksistenčnimi stiskami in finančnimi težavami v vsakdanjem življenju.
Pojma „nesorazmernosti prevzetih obveznosti s premoženjskim položajem dolžnika“ v smislu določbe iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP ne gre ocenjevati zgolj matematično (kot izračun razlike med dolžnikovim premoženjem in obveznostmi), saj lahko v življenju vsakega posameznika nastopijo okoliščine, ko obveznosti oziroma stroški presežejo razpoložljive prihodke oz. razpoložljivo premoženje, in lahko takšno stanje traja tudi daljši čas. Dolžnikovo nesorazmerno prevzemanje obveznosti mora imeti tudi znake nekorektnega ravnanja, ravnanja v nasprotju z načeli morale in etike, izkazan mora biti torej tudi neprimeren subjektivni odnos dolžnika do njegovega prevzemanja obveznosti, kot npr. nepremišljenost, lahkomiselnost ali celo špekulativnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047586
OZ člen 569, 574, 574/2. ZPP člen 318.
posojilno razmerje - zapadlost posojila - namensko posojilo - sklep o izvršbi - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - dopolnitev tožbe - zamudna sodba - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo - dokazna ocena
Institut zamudne sodbe je uporabljiv le v rednem pravdnem postopku, ki se začne s tožbo, ne pa tudi v postopku, ki se nadaljuje po razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolitvenem delu. Zamudna sodba zaradi pasivnosti tožene stranke temelji na domnevi, da tožena stranka v celoti priznava tožbene trditve. Prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe je dejstvo, da tožena stranka na tožbo ne odgovori. Z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi pa je toženec jasno pokazal, da zahtevku aktivno nasprotuje.
OZ člen 179, 345. ZPŠOIRSP člen 5, 5/2, 10, 10/1, 11, 11/2. ZPP člen 216, 226, 226/1, 226/3.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - splošne navedbe - pavšalne trditve - dokaz z izvedencem finančne stroke - izvedenec medicinske stroke - zastaranje zahtevka - prekluzivni ali zastaralni rok - posojilo - premoženjska škoda
Upoštevaje tožnikove trditve je moč omenjeni znesek razumeti dejansko kot obliko posojila, ki ga je v posledici izbrisa moral vzeti zaradi svojega preživetja, njegovo vračilo pa kot stroške (premoženjsko škodo) nastale(o) v posledici izbrisa.
določljivost naložene obveznosti - jasnost izreka - vezanost na izvršilni naslov - ugovor zoper sklep o izvršbi - nedenarna terjatev - nenadomestno dejanje - izpolnitev nedenarne terjatve - pojem nemotene uporabe dovozne poti - odlog izvršbe
Obveznost, ki se nalaga v izpolnitev dolžniku, mora biti določena oziroma določljiva in mora izhajati iz izvršilnega naslova. Za določljivost morajo biti podani elementi, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, kaj mora dolžnik dati, storiti ali dopustiti.
Namen izvršilnega naslova je v tem, da omogoči upnici nemoteno uporabo in uživanje asfaltirane poti za dostop in zavijanje z vsemi vozili, drugimi prevoznimi sredstvi in stroji na nepremičnino z znakom parcela X 2 ter puščanje takih vozil upnice na nepremičnini dolžnika ID znak X 1 pred objektom skladišča, za kar pa mora biti pot na najširšem delu široka 5 metrov in ne manj. S tem, da je dolžnik stvari odmaknil na razdaljo 4,18 metra, nikakor ni izpolnil svoje obveznosti po izvršilnem naslovu. Izvršilni naslov je popolnoma jasen, saj je takoj za navedbo največje širine 5 m posebej v oklepaju navedeno, da to velja za prehod, kjer je potrebno z vozilom zaviti, medtem ko mora biti preostali del poti najmanj 3 do 5 m. Dolžnik je dolžan v skladu z izvršilnim naslovom omogočiti upnici nemoten dostop do njene nepremičnine z vsemi vozili in ker v delu poti, ki je namenjena zavijanju, pot ni široka 5m, dolžnik svoje obveznosti po izvršilnem naslovu ni izpolnil.
SPZ člen 77, 77/1, 77/2, 77/3, 77/4. ZNP-1 člen 1.
mejni spor - dejansko stanje - dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe prič - potek meje - dobroverna posest - priposestovanje - mejnik - izvedensko mnenje - geodet - pritožbena novota
Glede na ugotovljeno dejansko stanje je materialnopravno pravilen zaključek, da je predlagateljica od leta 1976, pred njo (od leta 1956) pa tudi njen oče, v dobri veri izvrševala posest spornega mejnega prostora, s čimer so (upoštevajoč trajanje posesti pravnega prednika predlagateljice že po pravilih ODZ, upoštevajoč trajanje (le) posesti predlagateljice pa tudi po pravilih ZTLR) izpolnjeni pogoji za priposestvovanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00045821
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 197, 197/1, 197/2. ZDR-1 člen 6, 7. ZKP člen 269, 269/1, 269/1-4, 327, 372, 372/1, 385. ZPND člen 3, 3/5.
šikaniranje na delovnem mestu - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - tiha blanketa - analogija znotraj pravnega pravila (analogia intra legem) - v zvezi z delom - enkratno ravnanje - kolektivno kaznivo dejanje - kdaj začne zastaranje teči - zavrnitev dokazov - prepovedana posledica - vzročna zveza - odstranitev obdolženca z zaslišanja - sprememba obtožbe v ponovljenem postopku po razveljavitvi sodbe - načelo prepovedi reformatio in peius - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti
Kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu vsebuje tako imenovane tihe blankete. Pri razlagi opredeljenih izvršitvenih načinov oziroma zakonskih znakov se je namreč treba opreti na definicije vsebovane v Zakonu o preprečevanja nasilja v družini (ZPND) in Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Stranki kazenskega postopka sta to pomoč pri razlagi napačno opredelili kot zakonsko analogijo oziroma blanketno dispozicijo.
Ker so po presoji prvostopenjskega sodišča podani vsi elementi odškodninske odgovornosti, lahko oškodovanec zahteva tudi plačilo tistega zneska, ki ni bil obsežen z odvzemom premoženjske koristi. Toženca kot pomagača za nastalo škodo odgovarjata solidarno z ostalimi odgovornimi osebami skladno z drugim odstavkom 186. člena OZ. Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti (prvi odstavek 378. člena OZ). Odškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode (165. člen OZ). Od tega trenutka dalje tečejo tudi zamudne obresti.
pravni interes za pritožbo - uvedba prisilne poravnave
Odgovor na vprašanje ali ima udeleženec pravni interes za pritožbo zoper sklep o vpisu v sodni register je enak odgovoru na vprašanje ali ima pravni interes za pritožbo zoper meritorni sklep v nepravdni zadevi o imenovanju manjkajočih članov nadzornega sveta družbe. Ta dva interesa sta neločljivo povezana, ker je vpis v sodni register le izvedbene narave.
V dejanskih okoliščinah nepravdne zadeve, ko naj bi predlagatelj z meritornim sklepom o imenovanju članov nadzornega sveta obšel soglasje sodišča, ki odloča v postopku prisilne poravnave po 151.a členu ZFPPIPP, je pravni interes udeleženca kot upnika v tem, da želi sanirati to domnevno nezakonito stanje v subjektu vpisa, nad katerim je uvedena prisilna poravnava.
Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja kršitev pravil postopka, ker je sodišče prve stopnje na podlagi zaključka, da obnove postopka, ki je bil pravnomočno končan z zamudno sodbo, ni mogoče dovoliti iz razloga novih dejstev in dokazov po 10. točki 394. člena ZZP, zavrglo predlog tožene stranke za obnovo postopka kot nedovoljen. Obnovitveni razlog iz navedene točke 394. člena ZPP se namreč nanaša na dejstva in dokaze, ki bi jih tožena stranka lahko uveljavljala v postopku pred izdajo sodbe. Odločilna je okoliščina, da je bila v obravnavani zadevi izdana zamudna sodba, ker tožena stranka po pravilno vročeni tožbi nanjo ni odgovorila. S tem je že v rednem postopku izgubila možnost izpodbijanja relevantnega dejanskega stanja, ki je bilo podlaga za izdajo zamudne sodbe in tega ne more zaobiti z institutom obnove postopka kot izrednim pravnim sredstvom.
ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/1-1, 21/1-6, 59, 59/2, 296, 296/6. Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 55. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
stečajni postopek - začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku - prijava terjatve - prijava prednostne terjatve - prijava terjatve upnika iz tujine - rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku - podaljšanje roka - nastanek terjatve - odločilno dejstvo - ni razlogov o pravno pomembnem dejstvu - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Upniki morajo svoje terjatve prijaviti v treh mesecih po objavi oklica o začetku tega postopka. V stečajnem postopku pa ni potrebno prijaviti prednostnih terjatev iz 4., 5. in 6. točke prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP in ta terjatev velja za pravočasno prijavljeno z dnem, ko nastane.
Ker vodi stečajni postopek sodišče, je prijavo terjatve potrebno poslati na sodišče in ne upraviteljici.