prekinitev postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka - izbris gospodarske družbe iz sodnega registra po pravnomočno zaključenem stečajnem postopku - izguba pravne subjektivitete - zavrženje tožbe - umik tožbe - priporočena oddaja na pošto - domneva, da je bila vloga vložena pri sodišču, ko je bila oddana priporočeno na pošto - ustavitev postopka zaradi umika tožbe
Če se pošlje vloga po pošti priporočeno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljeno. Ker je tožeča stranka tožbo umaknila z vlogo izročeno sodišču pred izdajo izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje postopalo napačno, ko je tožbo zavrglo, saj bi moralo postopek zaradi umika tožbe ustaviti. Pri tem dejstvo, da tožena stranka v umik ne more več privoliti na odločitev nima vpliva. Namen privolitve tožene stranke v umik je interes tožene stranke, da se postopek meritorno konča in se zadeva vsebinsko pravnomočno zaključi, do česar pa v obravnavanem primeru zaradi posledic izbrisa tožene stranke iz sodnega registra zaradi končanja stečajnega postopka, ne more več priti.
določljivost naložene obveznosti - jasnost izreka - vezanost na izvršilni naslov - ugovor zoper sklep o izvršbi - nedenarna terjatev - nenadomestno dejanje - izpolnitev nedenarne terjatve - pojem nemotene uporabe dovozne poti - odlog izvršbe
Obveznost, ki se nalaga v izpolnitev dolžniku, mora biti določena oziroma določljiva in mora izhajati iz izvršilnega naslova. Za določljivost morajo biti podani elementi, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, kaj mora dolžnik dati, storiti ali dopustiti.
Namen izvršilnega naslova je v tem, da omogoči upnici nemoteno uporabo in uživanje asfaltirane poti za dostop in zavijanje z vsemi vozili, drugimi prevoznimi sredstvi in stroji na nepremičnino z znakom parcela X 2 ter puščanje takih vozil upnice na nepremičnini dolžnika ID znak X 1 pred objektom skladišča, za kar pa mora biti pot na najširšem delu široka 5 metrov in ne manj. S tem, da je dolžnik stvari odmaknil na razdaljo 4,18 metra, nikakor ni izpolnil svoje obveznosti po izvršilnem naslovu. Izvršilni naslov je popolnoma jasen, saj je takoj za navedbo največje širine 5 m posebej v oklepaju navedeno, da to velja za prehod, kjer je potrebno z vozilom zaviti, medtem ko mora biti preostali del poti najmanj 3 do 5 m. Dolžnik je dolžan v skladu z izvršilnim naslovom omogočiti upnici nemoten dostop do njene nepremičnine z vsemi vozili in ker v delu poti, ki je namenjena zavijanju, pot ni široka 5m, dolžnik svoje obveznosti po izvršilnem naslovu ni izpolnil.
SPZ člen 77, 77/1, 77/2, 77/3, 77/4. ZNP-1 člen 1.
mejni spor - dejansko stanje - dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe prič - potek meje - dobroverna posest - priposestovanje - mejnik - izvedensko mnenje - geodet - pritožbena novota
Glede na ugotovljeno dejansko stanje je materialnopravno pravilen zaključek, da je predlagateljica od leta 1976, pred njo (od leta 1956) pa tudi njen oče, v dobri veri izvrševala posest spornega mejnega prostora, s čimer so (upoštevajoč trajanje posesti pravnega prednika predlagateljice že po pravilih ODZ, upoštevajoč trajanje (le) posesti predlagateljice pa tudi po pravilih ZTLR) izpolnjeni pogoji za priposestvovanje.
ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/1-1, 21/1-6, 59, 59/2, 296, 296/6. Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 55. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
stečajni postopek - začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku - prijava terjatve - prijava prednostne terjatve - prijava terjatve upnika iz tujine - rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku - podaljšanje roka - nastanek terjatve - odločilno dejstvo - ni razlogov o pravno pomembnem dejstvu - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Upniki morajo svoje terjatve prijaviti v treh mesecih po objavi oklica o začetku tega postopka. V stečajnem postopku pa ni potrebno prijaviti prednostnih terjatev iz 4., 5. in 6. točke prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP in ta terjatev velja za pravočasno prijavljeno z dnem, ko nastane.
Ker vodi stečajni postopek sodišče, je prijavo terjatve potrebno poslati na sodišče in ne upraviteljici.
predhodna odredba - pogoji za izdajo predhodne odredbe - predhodna odredba na podlagi verodostojne listine - neizvršljiva sodna odločba - potrditev pravnomočnosti - začasni ukrepi v zvezi s sodnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2 (COVID-19) - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - neposredna dejanja izvršbe - položaj upnika - varovanje vrstnega reda vpisa
Sklep o izvršbi je bil sicer vročen dolžnici, ki pravnega sredstva ni vložila, kar pomeni, da so roki, ki so predpostavka za ugotavljanje pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa, res že potekli. Vendar pa iz spisa tudi izhaja, da sodišče prve stopnje, ki je izdalo sklep o izvršbi, v trenutku vložitve predloga za izdajo predhodne odredbe in v trenutku odločanja o tem predlogu kljub poteku omenjenih rokov pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi še ni potrdilo. Ker se sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe in vpisa hipoteke pošlje šele po potrditvi pravnomočnosti (slednja je pogoj, da se lahko začnejo opravljati neposredna dejanja izvršbe), je zamik potrditve pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi zaradi ukrepa zakonskega odloga izvršbe po 121. členu ZIUPOPDVE v zvezi s Sklepoma Vlade RS o podaljšanju ukrepa odloga izvršbe z dne 28. 1. 2021 z dne 16. 3. 2021 v razmerju do upnika v bistvu povzročil stanje, ko upnik ni razpolagal s pravnomočnim in izvršljivim sklepom o izvršbi, na podlagi katerega bi lahko uspešno zavaroval svoj vrstni red pri poplačilu terjatve do dolžnice iz njene nepremičnine.
Odlog izvršbe zaradi epidemiološkega stanja je prenehal z dnem 19. 4. 2021 in je Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je izdalo sklep o izvršbi, dne 20. 4. 2021 izdalo potrdilo, da je sklep postal pravnomočen in izvršljiv. V trenutku odločanja o vloženi pritožbi torej upnik že razpolaga s pravnomočnim in izvršljivim sklepom o izvršbi, zato prvi pogoj za izdajo predhodne odredbe iz prvega odstavka 257. člena ZIZ ni (več) izpolnjen in izdaje predhodne odredbe torej upnik več ne more doseči.
IZVRŠILNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00046401
ZIZ člen 15, 43, 76, 76/2, 189, 189/3, 189/6, 189/7, 189/8, 192. ZPP člen 286b. ZKZ člen 22.
javna dražba nepremičnin - domik - sklep o domiku nepremičnine - konstitutivna odločba - sklep o izročitvi nepremičnine - nepravilnosti v postopku prodaje na javni dražbi - pravočasna položitev kupnine - kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - plačilo dolga - umik izvršilnega predloga - ustavitev izvršbe in razveljavitev izvršilnih dejanj - narava roka - sodni rok - procesni rok - pravočasno grajanje procesnih kršitev - lastninska pravica v pričakovanju na predmetu izvršbe - prepoved poseganja v pridobljene pravice - varstvo pričakovanih pravic kupca v izvršbi
Bistveno vprašanje v obravnavanem primeru je, ali bi z ustavitvijo izvršilnega postopka in razveljavitvijo opravljenih izvršilnih dejanj prišlo do nedopustnega posega v pričakovalno lastninsko pravico kupca. Le-ta sicer pridobi lastninsko pravico na nepremičnini, ki jo je kupil na javni dražbi v izvršbi, (šele) s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine, vendar je po stališču (ustavno)sodne prakse njegov pravni položaj v določeni meri varovan že pred tem. Od domika nepremičnine dalje ima namreč kupec že lastninsko pravico v pričakovanju in je pridobitev polne pravice odvisna le od zakonitosti javne dražbe ter izpolnitve obveznosti položitve kupnine, ne more pa biti odvisna od kake druge naknadne okoliščine (npr. poplačilo dolga), zaradi katere bi bilo treba ustaviti izvršilni postopek in razveljaviti opravljena izvršilna dejanja. Taka razveljavitev bi namreč posegla v kupčevo pričakovalno pravico, pridobljeno z naslovom za pridobitev lastninske pravice, tj. domikom. Glede na navedeno je v obravnavani zadevi ključno, ali je bilo plačilo celotnega dolga, na podlagi katerega je upnik dne 21. 9. 2020 podal umik izvršilnega predloga, opravljeno pred ali po domiku.
Glede na citirani sedmi odstavek 189. člena ZIZ ima pritožba prav, da je sodišče prve stopnje na drugi javni dražbi kupcu napačno naložilo, da v roku 30 dni predloži odločbo upravnega organa, iz katerega bo izhajala odobritev pravnega posla. Iz navedene zakonske določbe namreč povsem jasno izhaja, da mora sodišče po končani dražbi najboljšega ponudnika napotiti, da v določenem roku vloži vlogo za pridobitev odobritve. Le če kupec v postavljenem roku ne vloži vloge, je zato mogoče šteti, da ni izpolnil pogoja iz sedmega odstavka 189. člena ZIZ, ne pa tudi v primeru, če pravočasno ne predloži že same odločbe upravnega organa o odobritvi posla. Za tako stališče v ZIZ ni podlage. Vendar iz zapisnika druge javne dražbe v spisu ne izhaja, da bi pritožnik navedeno napačno določitev roka v zvezi z odobritvijo pravnega posla grajal že na samem dražbenem naroku in v pritožbi tudi ne trdi, da tega brez svoje krivde ne bi mogel storiti že tedaj. Uveljavljanje te kršitve šele v pritožbi je zato prepozno. Dolžino roka za vložitev vloge za pridobitev odobritve posla namreč po sedmem odstavku 189. člena ZIZ določi sodišče, gre torej za sodni procesni rok in je zato nepravilno določitev navedenega roka treba šteti kot procesno kršitev. Le-te pa je treba grajati takoj, ko je to mogoče, kasneje pa le, če to prej iz upravičenega razloga ni bilo mogoče.
Do domika v konkretnem primeru sploh še ni prišlo. Iz citiranih določb tretjega in šestega odstavka 189. člena ZIZ izhaja, da zakon pri prodaji nepremičnine na javni dražbi loči med razglasitvijo domika na samem naroku in med izdajo sklepa o domiku. Sodišče mora torej opraviti dve ločeni dejanji (razglasiti domik in izdati sklep o domiku), pri čemer praviloma to stori sočasno. Ne velja pa to absolutno, izjema od tega pravila je prav položaj, kakršen je obravnavani. Iz sedmega odstavka 189. člena ZIZ namreč izhaja, da sodišče postopa drugače, ko je za sklenitev prodajne pogodbe potrebna odobritev upravnega organa. V takem primeru namreč sodišče kupca napoti, da v določenem roku vloži vlogo za pridobitev odobritve, po ponudnikovi pridobitvi odobritve pa nadaljuje postopek in takoj izda sklep o domiku. Ko je sklenitev pravnega posla odvisna tudi od odobritve upravnega organa, torej sodišče na dražbi še ne razglasi domika, saj je ta odvisen od izpolnitve odložnega pogoja pridobitve odobritve. Če se ta pogoj izpolni, pa sodišče takoj nato izda sklep o domiku. Tak sklep je konstitutivne narave, zato domik objektivno nastopi šele z izdajo sklepa in ga ni mogoče domnevati na podlagi obstoja določenih dejstev ob koncu javne dražbe. Nastop pravnih učinkov domika je mogoče vezati le na izdajo pisnega sklepa o domiku.
Pravno zmotno je pritožbeno razlogovanje, da izdaja pisnega odpravka sklepa o domiku nima konstitutivnega, temveč deklaratoren učinek in da je do domika prišlo de facto že na drugi javni dražbi ter s sklepom z dne 21. 8. 2020, s katerim je bilo ugotovljeno, da je najvišji ponudnik za predmet prodaje kupec A. A. (pod odložnim pogojem pridobitve odobritve posla s strani upravne enote). Navedeno ne drži, saj je v primeru, ko je potrebna še odobritev posla s strani upravnega organa, sklep o domiku konstitutivne narave in je tako šele z njegovo izdajo nepremičnina objektivno domaknjena kupcu. Po presoji tega višjega sodišča zato ni pravilno stališče v sklepu Višjega sodišča v Kopru, I Ip 165/2009, da je kupčev pravni položaj varovan že od trenutka končanja uspešne javne dražbe.
Glede na pritožbene navedbe naj bi sicer tudi iz ustavne odločbe Up-35/98 izhajalo, da je kupčev pravni položaj varovan že od razglasitve domika dalje. Vendar pa višje sodišče meni, da je imelo ustavno sodišče v tam obravnavni zadevi v mislih (najbolj pogosti) položaj, ko do razglasitve domika in izdaje sklepa o domiku pride sočasno, saj je v 14. točki razlogov jasno zapisalo, da je naslov za pridobitev lastninske pravice kupca sklep o domiku. To je tudi razumljivo, saj pridobitev lastninske pravice z nakupom v izvršbi (originarna) pridobitev na podlagi sodne odločbe – sklepa o izročitvi.
odmera stroškov postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku - ukrepi po zpnd - preprečevanje nasilja v družini
Postopek je bil potreben zaradi varstva predlagateljice pred nasilnim ravnanjem nasprotnega udeleženca. Predlagateljica je s svojim predlogom uspela, razlogi za vodenje tega postopka pa so bili izključno na strani nasprotnega udeleženca. Pravilna je odločitev, da je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici povrniti stroške ugovornega postopka (osmi odstavek 22.a člena ZPND).
neobrazložen ugovor - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnikove ugovorne navedbe ne predstavljajo pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi, kolikor bi se izkazala za resnična, dolžnik morebiti lahko dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi.
Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil neobrazložen ugovor.
postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - COVID-19 - aktivno iskanje zaposlitve - dolžnost izvajanja nadzora - kršitev obveznosti
V času preizkusnega obdobja dolžnika pri izpolnjevanju njegovih obveznosti nadzira stečajni upravitelj, ki pa mu zakon za ta namen ne daje nobenih pooblastil oblastne ali preiskovalne narave. Na normativni in dejanski ravni je obveznost nadzora upravitelja nad izpolnjevanjem obveznosti stečajnega dolžnika preoblikovana v obveznost stečajnega dolžnika, da upravitelju z rednim in vsebinskim poročanjem omogoči nadzor. Drugače povedano, za izvajanje nadzora nad njim samim je dolžan v prvi vrsti skrbeti sam dolžnik, zato mora upravitelju redno poročati o vseh okoliščinah, ki vplivajo na obseg njegovega premoženja, redno pa mora poročati tudi o svojih aktivnostih glede iskanja zaposlitve, če je nima.
Dolžnica je bila torej ne glede na Covid situacijo dolžna upraviteljico redno obveščati o aktivnostih glede iskanja zaposlitve in je bila torej v tem obdobju dolžna tudi aktivno iskati kakršnokoli zaposlitev, ki bi ji prinašala prihodke.
ZCes-1 člen 5, 16, 16/1, 16/3. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (1998) člen 13, 13/2, 13/2-13, 16, 16/5, 26. OZ člen 131, 187. ZPP člen 216, 252, 252/2.
odškodninska odgovornost upravljavca cest - odškodninska odgovornost občine - upravljanje in vzdrževanje javnih cest - obvezna gospodarska javna služba - izvajanje javne službe - koncesijska pogodba - podjemna pogodba (pogodba o delu) - redno vzdrževanje javnih cest - skrbnost dobrega strokovnjaka - opustitev postavitve prometnega znaka - opustitev dolžnega ravnanja - prometna signalizacija - prometna nesreča - vzročna zveza - sopotnik v vozilu - solidarna odškodninska odgovornost - odgovornost naročitelja del - odgovornost izvajalca del - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - višina premoženjske škode - odločanje po prostem preudarku - naloga izvedenca - prekoračitev tožbenega zahtevka
S podelitvijo pooblastila za izvajanje javne službe se občina ne more razbremeniti odgovornosti za izpolnjevanje predpisanih obveznosti v zvezi z vzdrževanjem lokalnih cest. Njena odškodninska odgovornost je podana na podlagi zakona.
Za odškodninsko odgovornost prvotožene stranke zadošča ugotovitev, da je opustila opravljanje koncesijske javne službe (ker koncesionar ni opravil intervencijskih del, drugotožena stranka pa jih je opravila malomarno).
Res je, da je razlitje nafte izreden dogodek, vendar bi (vsaj) s postavitvijo ustreznih opozoril ob prvem ogledu delavca drugotožene stranke nesrečo lahko preprečila (to bi lahko preprečila tudi, če bi signalizacijo na obeh koncih postavila po prihodu policije, saj se je nesreča zgodila kasneje).
Iz ugotovljene narave odgovornosti toženih strank izhaja njuna dolžnost, da pri intervencijah na cestah zagotovita varnost v cestnem prometu. Te dolžnosti se ne moreta razbremeniti z izgovarjanjem na nastalo nevarnost na cesti (ki jo je povzročil neznani storilec kaznivega dejanja), saj je prav odprava te nevarnosti njuna dolžnost, ne glede na vzrok nastanka nevarnosti.
sodni cenilec - nagrada in stroški cenilca - pripombe na cenitveno poročilo
Ker je sodna cenilka opravila delo, naloženo z zgoraj navedenim sklepom sodišča, je do plačila upravičena. Pritožba ne zatrjuje, da navedena cenilka naloženega dela ni opravila, pritožbeno izpostavljena dejstva, s katerimi pritožnica utemeljuje svoje trditve o prenizko ocenjeni vrednosti svoje nepremičnine, pa na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne vpliva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00045699
ZFPPIPP člen 389, 389/3, 393, 393/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 102.
postopek osebnega stečaja - pogodba o preužitku - pogodba o najemu - najemnina - izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika - posebna pravila o stečajni masi - izplačevalec prejemkov - stalni denarni prejemek - razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Izplačevalec stalnih prejemkov je oseba, ki je kot taka določena v odločbi ali ustrezni pogodbi. Če je podlaga za izplačilo pogodba o preužitku, bi bilo logično šteti kot izplačevalca osebo, ki je v razmerju do dolžnice zavezana na podlagi pogodbe o preužitku. Če pa je podlaga za izplačilo najemnine (ali dela najemnine) najemna pogodba, je pomembno, kaj določa najemna pogodba glede plačila najemnin posameznim upravičencem.
Iz razlogov sklepa ne izhaja, zakaj sodišče mesečnega zneska stalnih prejemkov dolžnica ni zmanjšalo za ustrezen znesek, do katerega je upravičena dolžnica po tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP. Ker je sodišče prve stopnje glede dolžnice že izdalo sklep o izterjavi stalnih prejemkov z dne 18. 4. 2014, bi moralo pojasniti tudi višino zneska, ki bi moral ostati dolžnici. Ker podatkov o tem izpodbijani sklep ne vsebuje, pritožbeno sodišče tudi ne more odgovoriti dolžnici na njen očitek, da je sodišče prve stopnje pri izračunu zneska, do katerega je upravičena, zmotno uporabilo materialno pravo.
pravni interes za pritožbo - uvedba prisilne poravnave
Odgovor na vprašanje ali ima udeleženec pravni interes za pritožbo zoper sklep o vpisu v sodni register je enak odgovoru na vprašanje ali ima pravni interes za pritožbo zoper meritorni sklep v nepravdni zadevi o imenovanju manjkajočih članov nadzornega sveta družbe. Ta dva interesa sta neločljivo povezana, ker je vpis v sodni register le izvedbene narave.
V dejanskih okoliščinah nepravdne zadeve, ko naj bi predlagatelj z meritornim sklepom o imenovanju članov nadzornega sveta obšel soglasje sodišča, ki odloča v postopku prisilne poravnave po 151.a členu ZFPPIPP, je pravni interes udeleženca kot upnika v tem, da želi sanirati to domnevno nezakonito stanje v subjektu vpisa, nad katerim je uvedena prisilna poravnava.
ZPP člen 14, 41, 41/1, 44, 44/3, 70, 70-6, 73, 212, 243, 325, 325/1. URS člen 23, 25. OZ člen 10. KZ člen 37, 37/2, 213, 213/1. ZPP-E člen 125, 125/1.
sporna vrednost predmeta - več tožbenih zahtevkov - videz nepristranskosti - izločitveni razlog - izdaja dopolnilne sodbe - višina denarne odškodnine - odločanje o pravdnih stroških - neposlovna odškodninska odgovornost - kriterij uspeha v pravdi - nesklepčnost tožbenega zahtevka - kaznivo dejanje izsiljevanja - nepremoženjska škoda - zastaranje nepremoženjske in premoženjske škode
Toženka bi namreč morala označbi vrednosti spornega predmeta oziroma temu, da sta tožnika navedla le skupno vrednost spornega predmeta, čeprav uveljavljata s tožbo zoper isto toženo stranko več zahtevkov, za kar pa niso podani pogoji iz prvega odstavka 41. člena ZPP, ugovarjali najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari, kot to določa tretji odstavek 44. člena ZPP.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - prepovedana droga - večja količina - namen prodaje - konoplja - uporaba konoplje v zdravstvene namene
Ugotovitev, da zasežena količina prepovedane droge znatno presega obtoženčeve morebitne potrebe oziroma, da ni mogoče slediti zagovoru, da je bila namenjena izvajanju alternativnega preventivnega zdravljenja, je podatek, ki vsekakor potrjuje namen nadaljnje prodaje, sodišče prve stopnje pa ga je ustrezno argumentiralo tudi z izračuni izvedenke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047999
OZ člen 243, 243/3, 339, 339/2, 349, 349/1, 352, 352/3, 364. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pogodba o leasingu - pogodbena odškodninska odgovornost - pozitivni pogodbeni interes - zastaranje terjave - začetek teka zastaralnega roka - kogentnost določb o zastaranju - dokončna ureditev razmerij med strankama - odstop od pogodbe o leasingu
Za leasingodajalca možnost zahtevati odškodnino, ki ustreza njegovemu pozitivnemu pogodbenemu interesu, nastane z njegovim odstopom od leasing pogodbe, saj je takrat nastala škoda že določljiva. S tem trenutkom se rodi tožba in takrat začne teči tudi zastaranje.
Z odstopom leasingodajalca od pogodbe zaradi razlogov na strani leasingojemalca je slednji zavezan k plačilu odškodnine zaradi kršitve pogodbe, kar pomeni, da se njegova izpolnitvena (pogodbena) obveznost spremeni v nadomestno (subrogacijsko) odškodninsko obveznost.
Specifična okoliščina, na katero se tožeča stranka sklicuje, je, da 27. člen pogodbe o leasingu vsebuje v naprej dogovorjen izračun pozitivnega pogodbenega interesa. Vendar pa to ne utemeljuje zaključka, da ravno v posledici v naprej dogovorjenega izračuna pozitivnega pogodbenega interesa tožeči stranki ob odstopu od pogodbe o leasingu, ki ta izračun vsebuje, še ni nastala škoda v določljivi višini, s tem pa tudi naj še ne bi zapadla odškodninska terjatev. Prednost pogodbene določitve povrnitve škode je namreč ravno v tem, da je odškodnina vnaprej določena ali določljiva, v naprej dogovorjen izračun pozitivnega pogodbenega interesa pa pomeni prav to, da je odškodnina vnaprej določljiva.
spor majhne vrednosti - vplačila v rezervni sklad - razlaga pogodbenih določil - nesubstancirane navedbe - pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki
49. člen Pogodbe določa, da lahko etažni lastniki v načrtu vzdrževanja določijo tudi višji znesek mesečnega vplačila v rezervni sklad. Tako ne drži, da se je sodišče pri svoji odločitvi sklicevalo (le) na domnevno neprimerljivo sodno prakso in določbo 26. člena SZ-1, kot očita tožeča stranka. 50. člen Pogodbe pa določa, da vsi etažni lastniki, ki so dolžni vplačevati v rezervni sklad, odločajo o povečanju prispevka. To pogodbeno določilo ovrže pritožbeno navedbo, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati odločanje z navadno večino, saj je sodišče pravilno presodilo, da bi moralo odločanje potekati skladno s 50. členom Pogodbe, česar pa tožeča stranka ni dokazala.
ZDSS-1 člen 73, 73/2.. Sklep o dnevih izplačevanja denarnih dajatev (1993) točka 1.
dodatek za nego in pomoč - izplačevanje
Tožena stranka v pritožbi pravilno opozarja, da Sklep o dnevih izplačevanja denarnih dajatev, objavljen v Uradnem listu RS, št. 1/1993 v I. točki določa, da se vse pokojnine, denarna nadomestila, dodatek za pomoč in postrežbo in druge dajatve iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter priznavalnine izplačujejo zadnji delovni dan v mesecu za nazaj, s tem da se sobota ne upošteva kot delovni dan. Upoštevajoč, da je sodišče odločilo o bodočih rednih nakazilih iz naslova dodatka za pomoč in postrežbo, ki ga I. točka citiranega Sklepa izrecno obravnava, bi pri odločanju moralo upoštevati, da mora tožena stranka bodoče v plačilo dospevajoče zneske izplačati do vsakega zadnjega delovnega dne v mesecu za nazaj.
ZPIZ-2 člen 60, 60/1, 60/1-2.. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37, 37/1, 37/3.
vdovska pokojnina - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - pokojninska doba - vdova
Ne glede na to, da se je tožničinemu možu (še naprej) izplačevala starostna pokojnina, priznana z odločbo z dne 30. 8. 1994, ta pokojnina, pa čeprav je bil do nje upravičen tudi na dan smrti, ne more predstavljati osnove za odmero tožničine vdovske pokojnine. Pokojnina, ki se je pokojnemu tožničinemu možu še naprej izplačevala, je bila odmerjena pred uveljavitvijo sporazuma na podlagi določb ZPIZ/92 z upoštevanjem skupne pokojninske dobe dopolnjene v BiH in Sloveniji in se je pokojnemu tožničinemu možu le izplačevala, ker ima sporazum vgrajeno načelo varstva pridobljenih pravic. Bistvo v tej zadevi je, da je bila pokojnemu tožničinemu možu starostna pokojnina po sporazumu odmerjena z odločbo z dne 29. 10. 2013.
Glede na navedeno je sodišče prve stopnje in pred tem toženec, tožnici skladno z 2. alinejo prvega odstavka 60. člena ZPIZ-2 odmerilo vdovsko pokojnino in jo upoštevalo kot osnovo pokojnino, ki je bila pokojnemu B.B. odmerjena na podlagi slovenske dobe po sporazumu z odločbo z dne 29. 10. 2013.