KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00045821
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 197, 197/1, 197/2. ZDR-1 člen 6, 7. ZKP člen 269, 269/1, 269/1-4, 327, 372, 372/1, 385. ZPND člen 3, 3/5.
šikaniranje na delovnem mestu - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - tiha blanketa - analogija znotraj pravnega pravila (analogia intra legem) - v zvezi z delom - enkratno ravnanje - kolektivno kaznivo dejanje - kdaj začne zastaranje teči - zavrnitev dokazov - prepovedana posledica - vzročna zveza - odstranitev obdolženca z zaslišanja - sprememba obtožbe v ponovljenem postopku po razveljavitvi sodbe - načelo prepovedi reformatio in peius - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti
Kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu vsebuje tako imenovane tihe blankete. Pri razlagi opredeljenih izvršitvenih načinov oziroma zakonskih znakov se je namreč treba opreti na definicije vsebovane v Zakonu o preprečevanja nasilja v družini (ZPND) in Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Stranki kazenskega postopka sta to pomoč pri razlagi napačno opredelili kot zakonsko analogijo oziroma blanketno dispozicijo.
Ker so po presoji prvostopenjskega sodišča podani vsi elementi odškodninske odgovornosti, lahko oškodovanec zahteva tudi plačilo tistega zneska, ki ni bil obsežen z odvzemom premoženjske koristi. Toženca kot pomagača za nastalo škodo odgovarjata solidarno z ostalimi odgovornimi osebami skladno z drugim odstavkom 186. člena OZ. Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti (prvi odstavek 378. člena OZ). Odškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode (165. člen OZ). Od tega trenutka dalje tečejo tudi zamudne obresti.
Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je porušeno vrednostno razmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi preživninskih zavezancev in potrebami otroka.
Predlagatelj ima v primerjavi z nasprotno udeleženko daleč večji obseg premoženja in s tem povezane premoženjske zmožnosti. Ker je sodišče na strani nasprotne udeleženke ugotovilo boljše premoženjske razmere kot v času prvega sojenja, pa je zaključilo, da je potrebna drugačna porazdelitev preživninskega bremena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00046389
ZIZ člen 9, 9/3, 15. ZPP člen 2, 139, 139/6. ZFPPIPP člen 131, 132, 280, 280/2, 280/2-1, 383.
ugovor tretjega v izvršilnem postopku - pravni položaj tretjega - prepozna pritožba - prekluzivni pritožbeni rok - vročanje - kršitev pravil o vročanju - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - vpliv začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - osebni stečaj - ločitvena pravica - izločitvena pravica - ustavitev izvršbe - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic
Pritožba, vložena dne 1. 3. 2021, je prepozna. Po določilu tretjega odstavka 9. člena ZIZ je treba pritožbo vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, če ni v zakonu drugače določeno. Gre za prekluzivni zakonski rok, zato z njegovim pretekom preneha pravica do vložitve pritožbe. Glede na vročilnico na red. št. 164 spisa je bil sicer izpodbijani sklep o ustavitvi izvršbe na nepremičnine z dne 4. 2. 2020 pritožniku po pooblaščencu, odvetniku D. D., vročen v vednost z dopisom sodišča z dne 19. 2. 2021, in sicer dne 22. 2. 2021, kar pomeni, da je bila pritožba dne 1. 3. 2021 vložena znotraj osemdnevnega pritožbenega roka od navedene vročitve. Vendar pa iz spisa tudi izhaja, da je pritožnik že z vlogo z dne 18. 1. 2021 podal prošnjo za pridobitev določenih pisanj iz predmetne zadeve in je sodišče prve stopnje njegovi prošnji sledilo, ker je štelo, da ima pritožnik za to pravni interes (uradni zaznamek sodnice z dne 19. 1. 2021). Iz odredbe z dne 22. 1. 2021 je razvidno, da je prvostopenjsko sodišče pritožniku med drugim poslalo tudi izpodbijani sklep o ustavitvi izvršbe na nepremičnine z dne 4. 2. 2020 (in tudi sklep z istim datumom o delnem nadaljevanju in delni ustavitvi na plačo). Vročilnica na red. št. 164 spisa pa izkazuje, da je pritožnik po pooblaščencu, odvetniku D. D., pisanja iz tega izvršilnega spisa (na podlagi omenjene odredbe za vročanje z dne 22. 1. 2021) prejel dne 26. 1. 2021, med njimi tudi sklep, datiran s 4. 2. 2020.
Po določilu šestega odstavka 139. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se na kršitev pravil o vročanju ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V takem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel. Glede na dejstvo, da v obravnavani zadevi izpodbijani sklep pritožniku res ni bil vročen že ob njegovi izdaji, mu je bil pa prvič vročen dne 26. 1. 2021 in nato drugič še dne 22. 2. 2021, je upoštevaje citirano zakonsko določbo treba šteti, da je pritožnik pisanje dejansko prejel (že) dne 26. 1. 2021. Od tedaj do vložitve predmetne pritožbe dne 1. 3. 2021 pa je osemdnevni prekluzivni pritožbeni rok že potekel in je tako pritožba prepozna.
ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/1-1, 21/1-6, 59, 59/2, 296, 296/6. Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 55. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
stečajni postopek - začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku - prijava terjatve - prijava prednostne terjatve - prijava terjatve upnika iz tujine - rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku - podaljšanje roka - nastanek terjatve - odločilno dejstvo - ni razlogov o pravno pomembnem dejstvu - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Upniki morajo svoje terjatve prijaviti v treh mesecih po objavi oklica o začetku tega postopka. V stečajnem postopku pa ni potrebno prijaviti prednostnih terjatev iz 4., 5. in 6. točke prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP in ta terjatev velja za pravočasno prijavljeno z dnem, ko nastane.
Ker vodi stečajni postopek sodišče, je prijavo terjatve potrebno poslati na sodišče in ne upraviteljici.
predhodna odredba - pogoji za izdajo predhodne odredbe - predhodna odredba na podlagi verodostojne listine - neizvršljiva sodna odločba - potrditev pravnomočnosti - začasni ukrepi v zvezi s sodnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2 (COVID-19) - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - neposredna dejanja izvršbe - položaj upnika - varovanje vrstnega reda vpisa
Sklep o izvršbi je bil sicer vročen dolžnici, ki pravnega sredstva ni vložila, kar pomeni, da so roki, ki so predpostavka za ugotavljanje pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa, res že potekli. Vendar pa iz spisa tudi izhaja, da sodišče prve stopnje, ki je izdalo sklep o izvršbi, v trenutku vložitve predloga za izdajo predhodne odredbe in v trenutku odločanja o tem predlogu kljub poteku omenjenih rokov pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi še ni potrdilo. Ker se sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe in vpisa hipoteke pošlje šele po potrditvi pravnomočnosti (slednja je pogoj, da se lahko začnejo opravljati neposredna dejanja izvršbe), je zamik potrditve pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi zaradi ukrepa zakonskega odloga izvršbe po 121. členu ZIUPOPDVE v zvezi s Sklepoma Vlade RS o podaljšanju ukrepa odloga izvršbe z dne 28. 1. 2021 z dne 16. 3. 2021 v razmerju do upnika v bistvu povzročil stanje, ko upnik ni razpolagal s pravnomočnim in izvršljivim sklepom o izvršbi, na podlagi katerega bi lahko uspešno zavaroval svoj vrstni red pri poplačilu terjatve do dolžnice iz njene nepremičnine.
Odlog izvršbe zaradi epidemiološkega stanja je prenehal z dnem 19. 4. 2021 in je Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je izdalo sklep o izvršbi, dne 20. 4. 2021 izdalo potrdilo, da je sklep postal pravnomočen in izvršljiv. V trenutku odločanja o vloženi pritožbi torej upnik že razpolaga s pravnomočnim in izvršljivim sklepom o izvršbi, zato prvi pogoj za izdajo predhodne odredbe iz prvega odstavka 257. člena ZIZ ni (več) izpolnjen in izdaje predhodne odredbe torej upnik več ne more doseči.
vpis spremembe zastopnika v sodni register - postopek prisilne poravnave - družba hčerka - družba mati - hčerinska družba
Vendar v zadevi ne gre za vpis spremembe pri udeležencu, družbi materi, pač pa pri hčerinski družbi. Zoper njo ni bila uvedena prisilna poravnava in za imenovanje njenega direktorja se ne more zahtevati soglasja sodišča, ki odloča v postopku prisilne poravnave po 151.a členu ZFPPIPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00046319
KZ-1 člen 74, 75, 186, 186/1, 307, 307/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 392/6.
kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami - kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja - odvzem premoženjske koristi - precejšnje nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami - odločba o kazenski sankciji
Okoliščina, da je bila droga, ki jo je obdolženec prodal, zasežena in uničena ter zato ni mogla škoditi zdravju ljudi, ni takšnega pomena, da bi narekovala izrek nižjih kazni, ob tem da je obdolženec pri prodaji droge vedel, da je njegovo početje za zdravje ljudi nevarno.
V sodni praksi se je glede odmere denarnih povračil uveljavila primerjava denarnih povračil glede na večkratnik plače, ne toliko v višini prisojenega zneska. Tožena stranka pa v pritožbi ne navaja npr., za kolikšen večkratnik plače se zavzema, tudi se ne sklicuje npr. na relevantne primere iz sodne prakse, ki naj bi utemeljevali njeno pritožbo. Le na splošno uveljavlja, da je prisojeni znesek previsok, zaradi česar naj se zniža oziroma naj se tožniku zahtevek iz tega naslova v celoti zavrne, s čimer pa se pritožbeno sodišče ne strinja.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00046191
ZIZ člen 20a, 20a/3, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2, 58, 58/4. OZ člen 432, 432/1. ZPotK-1 člen 15, 15/1, 15/2.
pristop k dolgu - predčasna zapadlost dolga - odstop od pogodbe - potrošniška kreditna pogodba - dodatni rok za izpolnitev
Dolžnik s Pogodbo o pristopu k dolgu ni pristopil neposredno k dolgu po potrošniških kreditnih pogodbah, temveč je izrecno pristopil k dolgu po sklepih o izvršbi, ki sta bila izdana zoper osnovno dolžnico kot kreditojemalko zaradi izterjave že zapadlih obveznosti (v razmerju do nje torej ni šlo za predčasni odstop od kreditnih pogodb). Sklepa o izvršbi sta že postala pravnomočna, kar pomeni, da osnovna dolžnica kavtel iz naslova varstva potrošnikov več ne more uveljavljati.
Pristopnik k dolgu stopi v zavezo poleg dolžnika in ima proti upniku praviloma vse ugovore, ki jih ima dolžnik. Ker osnovna dolžnica zapadlosti dolga po kreditnih pogodbah na podlagi pravil potrošniškega prava ne more več izpodbijati, teh pravil tudi ni mogoče uporabiti za pristopnika k dolgu, ki je pristopil k že zapadlemu in s pravnomočnima sklepoma o izvršbi opredeljenemu dolgu.
naknadna dovolitev izvršbe na novem izvršilnem sredstvu - izvršba na premičnine - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi - objektivna kumulacija izvršilnih sredstev
Ker je bilo nadaljevanje izvršbe dovoljeno na premičnine na naslovu dolžnika ali kjerkoli drugje, dolžnik pa za svoje trditve, da je kak predmet posebej izvzet iz izvršbe ni predložil nobenih dokazil, so dolžnikove ugovorne trditve o nedopustnosti take izvršbe neutemeljene. Glede na navedeno ter dejstvo, da dolžnik povsem pavšalno zatrjuje ogrozitev njegovega ekonomskega položaja, so pritožbeni očitki o poseganju v dolžnikovo ekonomsko eksistenco neutemeljeni.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-10, 488.
izdaja sodbe brez opravljene glavne obravnave - nesporno dejansko stanje - prerekanje dejstev - predlaganje dokazov - zaslišanje zakonitega zastopnika - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zgolj dejstvo, da tožena stranka ni odgovorila na pripravljalno vlogo tožeče stranke, še ne pomeni, da so dejstva, ki se nanašajo na zapadlost računov ali zatrjevanega dejanskega stanja, postala nesporna v smislu drugega odstavka 214. člena ZPP. Stranki ni potrebno večkrat podajati istih navedb in predlagati istih dokazov, če je to predhodno že storila.
ZPP člen 139, 139/3. ZFPPIPP člen 14, 14/1, 234, 234/4, 235, 235/3.
postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - družbenik stečajnega dolžnika - pritožba družbenika - naslov za vročanje - naslov dolžnika - pravna oseba - vročanje pravni osebi - vročanje na naslov iz registra - ugovor dolžnika, da ni insolventen - izpodbijanje domneve insolventnosti - novi dokazi v pritožbenem postopku - zaloge
Predlog upnice za začetek stečajnega postopka je sodišče vročalo v izjavo dolžniku na naslov dolžnika kot je vpisan v poslovnem registru AJPES. Dolžnik je pravna oseba. Pravnim osebam, ki so vpisane v poslovnem registru, se sodna pisanja vročajo na naslovu, ki je vpisan v poslovnem registru.
Dolžniku je bil predlog za začetek stečajnega postopka pravilno vročen in ker dolžnik v 15 dneh po prejemu ni vložil ugovora, da ni insolventen ali da upničina terjatev ne obstaja, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da velja, da je dolžnik insolventen.
Družbenik stečajnega dolžnika ima pravico s pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka izpodbijati domnevo insolventnosti tako, da pritožbi priloži dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen. Zato je pritožbeno sodišče v nadaljevanju presojalo, ali iz dokazov, ki jih je dolžnikov družbenik priložil pritožbi izhaja, da dolžnik ni insolventen, torej, da je sposoben poravnati svoje obveznosti, ki so zapadle v daljšem obdobju in da je dolgoročno plačilno sposoben.
Če obstojijo zaloge, bi moral poleg sklicevanja na konto kartico še navesti, zakaj ni bilo mogoče zalog unovčiti za poplačilo zapadlih obveznosti. Pritožnik je priložil tudi fotokopijo slike cca 36 ton težke peči kot zaloge, ki je bila po njegovih trditvah v posesti družbe leta 2015, s čimer prav tako ni uspel dokazati, da je bila družba sposobna v daljšem času poravnati svoje zapadle obveznosti. Glede na navedeno pritožnik z dokazi, ki jih je priložil pritožbi, pritožbenega sodišča ni prepričal, da dolžnik ni insolventen.
stečajni postopek nad pravno osebo - končanje stečajnega postopka - končno poročilo stečajnega upravitelja - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - navodila sodišča upravitelju - izdaja sklepa - predlog upravitelja - pravovarstveni zahtevek - aktivna legitimacija - načrt poteka stečajnega postopka
Stečajni postopek je mogoče končati le z izdajo sklepa o končanju stečajnega postopka. Ne glede na to ali gre za končanje po opravljeni končni razdelitvi ali brez razdelitve upnikom, izda tak sklep sodišče na predlog upravitelja. Če upravitelj takega predloga sodišču ne poda, sodišče samo postopka ne more končati, lahko pa sodnik, ki vodi postopek, da upravitelju ustrezno navodilo za njegovo delo, ki je zanj obvezno. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dajanje navodil upravitelju, ki so zanj obvezna, ni v domeni upnika. Upnikov predlog, o katerem je sodišče prve stopnje odločalo z izpodbijanim sklepom, predstavlja glede na njegovo vsebino, smiselno poziv sodišču za izdajo obveznega navodila upravitelju. Iz že večkrat zavzetega stališča sodne prakse pa izhaja, da takega pravovarstvenega zahtevka upnik nima, saj dajanje navodil upravitelju, ki so zanj obvezna, ali pozivi sodišču, da izda upravitelju obvezno navodilo, ni v domeni upnika.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - stanovanjska hiša - funkcionalno zemljišče k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča
Za ugotovitev lastninske pravice je treba najprej ugotoviti, katero je tisto zemljišče, ki pripada stavbi. Merila za to so določena v 43. členu ZVEtL-1 in temeljijo na izhodiščih družbene lastnine, zlasti načela, da so dobroverni lastniški posestniki stavb, zgrajenih pred 1.1.2003, s pridobitvijo pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na stavbi ali njenem delu pridobili tudi pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču. Upoštevaje prej navedena merila, določena v 43. členu ZVEtL-1, pa sodišče pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča upošteva tudi, katero zemljišče je bilo kot neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali opredeljeno v posamičnih pravnih aktih, na podlagi katerih je potekal pravni promet s stavbo ali njenimi deli, skupaj s spremljajočo dokumentacijo.
dovolitev izvršbe - dom dolžnika - nedopustnost izvršbe
Gola okoliščina, da je izvršba dovoljena na dolžnikov dom, še ni razlog za njeno nedopustnost, kot poenostavljeno meni dolžnik. Upnik je upravičen do prisilnega poplačila tudi iz take nepremičnine, še posebej, ko je bila za zavarovanje kredita ustanovljena pogodbena zastavna pravica. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, zaradi visokega dolga ni pomislekov, da bi bila tovrstna izvršba nesorazmerna. Morebitne socialne razloge, ki bi začasno preprečevali izvršbo, pa je dopustno uveljavljati le v okviru zakonskih pogojev za odlog izvršbe, ne pa tudi v obravnavani fazi dovolitve izvršbe.
Upnik nima aktivne legitimacije za vložitev predloga za izdajo obveznega navodila upravitelju, o katerem bi sodišče prve stopnje moralo odločiti s sklepom. Kot stranki postopka (upniku) mu je gotovo treba priznati možnost vplivati na sodišče, vendar le v smislu pobude. Če bi sodišče pobudo sprejelo, bi upravitelju dalo ustrezno odredbo.
Sodišče z navodili usmerja delo upravitelja, če meni, da upravitelj obveznosti, ki jih ima kot organ postopka, ne izvaja ali ne izvaja pravočasno.
Izhodišče pravila iz prvega odstavka 158. člena ZPP je položaj, ko pride do ustavitve postopka na podlagi tožnikovega dispozitivnega procesnega dejanja umika tožbe, potem, ko spozna, da s tožbo v pravdi ne bo uspel. Drugačen je položaj, ko tožnik umakne tožbo zato, ker je bila njena vložitev upravičena, toženec pa je izpolnil vtoževano obveznost.
Tožena stranka da povod za tožbo takrat, ko lahko tožnik na podlagi njenega ravnanja pred pravdo sklepa, da bo za varstvo njegovih interesov potrebna sodna intervencija.
začetek postopka osebnega stečaja - začetek stečajnega postopka na predlog dolžnika - pravni interes - pomanjkanje pravnega interesa
Cilj postopka osebnega stečaja je enakomerno poplačilo upnikov. Drugotni cilj je odpust obveznosti. Če vsaj enega od njih ni mogoče doseči, je po ustaljeni sodni praksi dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja treba zavreči.