odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora - odvisna in obvladujoča družba - prikrajšanje odvisne družbe - prekoračitev trditvene podlage - izpodbijanje dokazne ocene - pravno relevantna vzročna zveza - prekluzija pri uveljavljanju procesne kršitve
Po presoji višjega sodišča določba prvega odstavka 548. člena ZGD-1 ni relevantna pravna podlaga, ki bi jo bilo treba uporabiti glede na dejansko stanje v obravnavani zadevi. Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, da je bila sporna posojilna pogodba sklenjena z namenom zaslužka tožeče stranke, po zgledu njenega preteklega poslovanja. V skladu s posojilno pogodbo bi namreč morala družba D., d. d., posojena sredstva vrniti z ustreznimi obrestmi. V tem smislu torej ob sklenitvi ni šlo za škodljiv posel ali posel prikrajšanja tožeče stranke, ki bi ga zato moral prvi toženec navajati v poročilih o odnosih s povezanimi družbami.
Predmet bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je obtožba, podana po osebi (tožilcu), ki za to ni upravičena. Kdaj je to, je ob nekaterih modalitetah odvisno od vrste kaznivega dejanja in ne od vrste ali pravilnosti procesnega dejanja katerega od udeležencev v kazenskem postopku, kot to izhaja iz povzete pritožbene obrazložitve.
ugovor tretjega v izvršilnem postopku - pogoji in rok za ugovor - obrazloženost ugovora tretjega - neobrazložen ugovor - vročanje ugovora tretjega v odgovor upniku - vročitev ugovora tretjega upniku - sklep o ugovoru
Tretja sta podala pravočasen, popoln in dovoljen ugovor, zato utemeljeno navajata, da je bil ugovor obrazložen in da bi ga moralo sodišče poslati v odgovor upniku na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZIZ. Zato bi moralo sodišče prve stopnje ugovor tretjih posredovati v odgovor upniku, pa tega ni storilo. Izvršilno sodišče ne odloča o sporu, temveč presoja le, ali je ugovor obrazložen in pravica verjetno izkazana. Do sem sta tretja z ugovorom uspela priti, ostalo je stvar (prerekanja) upnika in morebitne kasnejše pravde.
nasilje v družini - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - podaljšanje ukrepa - psihično nasilje - kršitev prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi
Za podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja mora predlagateljica dokazati, da jo je nasprotni udeleženec psihično nadlegoval.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 29, 29/1.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15.. ZPP člen 339, 339/1, 359.
izvedenina - bistvena kršitev določb postopka - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius)
Čeprav prepoved reformatio in peius v 359. členu ZPP eksplicitno zavezuje pritožbeno sodišče, jo je dolžno spoštovati tudi prvostopenjsko sodišče, ko v ponovljenem sojenju ponovno odloča o razveljavljeni zadevi. Prepoved sojenja v škodo stranke, ki se je pritožila narekujejo načelni razlogi, ker ji pritožba v nobenem primeru ne sme škodovati. Za pritožnika je lahko najslabši izid pritožbenega postopka zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodne odločbe. Tožena stranka zato pravilno poudarja, da je lahko tudi v okoliščinah konkretnega primera sodišče prve stopnje odločalo samo v obsegu in iz razlogov, glede katerih je bil sklep o izvedenini razveljavljen.
spor majhne vrednosti - dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave - plačilo terjatve po koncu glavne obravnave - nedovoljene pritožbene novote - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Sodišče sodi glede na dejansko stanje ob koncu glavne obravnave (naroka za glavno obravnavo tožena stranka ni zahtevala), v obravnavani zadevi je bilo to 17. 9. 2020. Posledično dejstvo, da je tožena stranka del terjatve izpolnila po izdaji izpodbijane odločbe, kot ji navsezadnje izpodbijana odločba tudi nalaga, ne pomeni, da je izpodbijana odločba nepravilna ali nezakonita. Ugovor plačila terjatve bo tožena stranka lahko uveljavljala v morebitnem izvršilnem postopku.
motenje posesti - pravica do stvarne služnosti - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti
V pravdi zaradi motenja posesti se ne ugotavlja pravica do služnosti, zato ni pomembno ali je tožnik služnost izvrševal kot je vpisana v zemljiški knjigi ali kako drugače.
ZPP člen 14, 41, 41/1, 44, 44/3, 70, 70-6, 73, 212, 243, 325, 325/1. URS člen 23, 25. OZ člen 10. KZ člen 37, 37/2, 213, 213/1. ZPP-E člen 125, 125/1.
sporna vrednost predmeta - več tožbenih zahtevkov - videz nepristranskosti - izločitveni razlog - izdaja dopolnilne sodbe - višina denarne odškodnine - odločanje o pravdnih stroških - neposlovna odškodninska odgovornost - kriterij uspeha v pravdi - nesklepčnost tožbenega zahtevka - kaznivo dejanje izsiljevanja - nepremoženjska škoda - zastaranje nepremoženjske in premoženjske škode
Toženka bi namreč morala označbi vrednosti spornega predmeta oziroma temu, da sta tožnika navedla le skupno vrednost spornega predmeta, čeprav uveljavljata s tožbo zoper isto toženo stranko več zahtevkov, za kar pa niso podani pogoji iz prvega odstavka 41. člena ZPP, ugovarjali najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari, kot to določa tretji odstavek 44. člena ZPP.
denarna kazen za pričo - izostanek priče z glavne obravnave - zavrnitev pritožbe
Da bi lahko sodišče izostanek katerega od procesnih udeležencev z glavne obravnave opravičilo, mora biti prehodno seznanjeno z okoliščinami, ki so izostalemu procesnemu udeležencu preprečevale prihod na sodišče.
sklep o stroških - razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o izvršbi - napačen naslov dolžnika - vročitev na napačen naslov - neutemeljeno povzročeni stroški
V konkretnem primeru je bil dolžniku sklep o izvršbi vročan na naslov, ki ga je kot naslov dolžnika v predlogu za izvršbo navedel upnik. V postopku je bilo ugotovljeno, da dolžnik v času vročanja tam ni prebival, zaradi česar mu sklep o izvršbi tam ni mogel biti vročen.
Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, ima dolžnik še vedno prijavljeno stalno prebivališče na naslovu Ulica 73, Ljubljana. Iz uradnih evidenc drugega naslova dolžnika ni mogoče pridobiti. Dolžnik je sam povedal, da si ne stalnega ne začasnega prebivališča drugje ni uredil. Hkrati pa tudi ni trdil in ne dokazoval, da bi upnik dejanski naslov prebivališča dolžnika poznal. Šele v tem primeru bi bilo mogoče upniku očitati, da je dolžniku stroške s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi, s katerim je sicer zaradi vročanja na naslovu, kjer ni dejansko prebival, uspel, neutemeljeno povzročil. Le takšne stroške je namreč upniku mogoče naložiti v plačilo.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje stečajnega upravitelja
Določba 26. člena URS ne določa, da država odškodninsko odgovarja za protipravno ravnanje nosilca javnih pooblastil (stečajnega upravitelja), ampak je v tem določilu na načelni ravni urejena pravica oškodovanca do povračila škode, ki mu jo v zvezi z izvajanjem oblasti s protipravnim ravnanjem povzroči, v našem primeru nosilec javnih pooblastil. Država tako ne odgovarja za protipravno ravnanje stečajnega upravitelja.
ZPP člen 142, 142/2, 142/3. ZPSto-2 člen 42, 42/2.
osebna vročitev - hišni predalčnik - dokumenti, puščeni v predalčniku - fikcija vročitve - javna listina - neuspel poskus vročitve - nadomestna vročitev odraslim članom gospodinjstva - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Zakon ne zahteva, da bi moral vročevalec ob izteku roka za prevzem pisanja na pošti še enkrat poskusiti pisanje vročiti v roke naslovniku ali odraslemu članu njegovega gospodinjstva. Po četrtem odstavku 142. člena ZPP vročevalec pusti pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku. Če ga naslovnik nima ali če je neuporaben, se pisanje vrne sodišču.
Pritožnik z golim zanikanjem, da je prejel obvestilo o sodnem pisanju, ne vzbuja dvoma o pravilnosti ugotovitve, da je bilo obvestilo puščeno v hišnem predalčniku. Ugotovitev temelji na zapisu v obvestilu sodišču o opravljeni vročitvi, ki glede na to, da gre za javno listino, velja za resnično.
ZPP člen 2, 154,. Odvetniška tarifa (2015) člen 20, 20-1, 20-2.
vrednotenje uspeha v sporu po temelju in po višini - načelo končnega uspeha - končni sklep o pravdnih stroških
Sodna praksa sicer dopušča vrednotenje uspeha ločeno po temelju in po višini, pri čemer je končno vrednotenje uspeha rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov, toda sodna praksa to uporablja predvsem v tistih odškodninskih sporih, kjer je ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov, a v obravnavanem primeru ne gre za takšno situacijo in je tudi po oceni pritožbenega sodišča potrebno uporabiti temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov, to je načelo končnega uspeha, kot je to storilo prvostopenjsko sodišče, ne pa uspešnost posameznih faz pravdnih dejanj. Ni namreč mogoče trditi, da je prvostopenjsko sodišče dokazni postopek vodilo predvsem glede temelja, s katerim je tožnica uspela v celoti, ne pa tudi glede višine tožbenega zahtevka. Toženka je ugovarjala tožbenemu zahtevku tako po temelju kot višini ter je bil izvedeni postopek namenjen tako dokazovanju temelja kot višine tožbenega zahtevka.
oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - pogoji za delno oz. popolno taksno oprostitev - preživninska obveznost
Obročno odplačevanje dolžne takse bo pritožniku olajšalo breme, določen mesečni obrok predstavlja manj kot 3,5 % njegove mesečne plače.
Preživninska obveznost do otrok ne pomeni, da bi moral biti pritožnik sodnih taks v celoti oproščen, prav tako oprostitve ne narekuje njegova upravičenost do brezplačne pravne pomoči.
ZIZ člen 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-4, 64, 73. ZPP člen 319, 319/2.
načelo formalne legalitete - formalna in materialna pravnomočnost - ugovor tretjega
Kot pritožba sicer pravilno izpostavi, je v izvršilnem postopku potrebno zagotoviti učinkovito sodno varstvo tretjim, ki imajo pravico, ki preprečuje izvršbo, vendar mora svoj interes uveljavljati tretji v svojem ugovoru (64. člen ZIZ), tudi v povezavi z morebitnim predlogom za odlog izvršbe (73. člen ZIZ). Dolžnica nima pravnega interesa, da glede na obravnavani pravnomočni izvršilni naslov izvršbi nasprotuje.
začasna nezmožnost za delo - poškodba pri delu - invalid - vzrok začasne nezmožnosti za delo
V spornem primeru tožniku ni bila priznana pravica iz invalidskega zavarovanja in s tem ni bilo nobene pravne podlage, da bi tožena stranka zaradi (kot to navaja v pritožbi) zaključenega zdravljenja, zaključila bolniški stalež. Nedvomno je namreč, da je bil tožnik tudi zaradi poškodbe pri delu še vedno nezmožen za delo, saj kot je to odločilo sodišče prve stopnje v zadevi V Ps 551/2018, je poškodba pri delu vplivala na tožnikovo invalidnost v višini 60 %. Na invalidnost pa je vplivala tudi bolezen (sladkorna tip 1), kar pa sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni upoštevalo. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu pritožbi tožene stranke ugodilo ter na podlagi 358. člena ZPP II. točko izreka spremenilo tako, da je natančneje določilo vzrok začasne nezmožnosti za delo, in sicer tako, da je vzrok poleg poškodbe pri delu v višini 60 %, tudi bolezen v višini 40 %.
začetek postopka odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - preizkusna doba - skrajšanje preizkusne dobe - izredno skrajšanje preizkusnega obdobja - okoliščine konkretnega primera - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - izjema od pravila
Preizkusno obdobje sodišče določi glede na okoliščine vsakega posameznega primera: Dolžnik je star 53 let in iz njegovih navedb ne izhaja, da ne bi bil zdrav in sposoben za delo. Dolžnik sicer navaja, da ni nobenih razpisov za dela, kakršna bi lahko opravljal s svojo izobrazbo, vendar višje sodišče ugotavlja, da ni z ničemer potrdil svojih trditev, da ni večje verjetnosti, da bi lahko pri svoji starosti našel zaposlitev, ki bi mu prinesla pomembno višje prihodke. Dolžnik tudi tekom stečajnega postopka vztraja, da je edino opravljanja samostojne dejavnosti v obliki s. p. - ja edini način, na katerega lahko zasluži denar in trdi, da mu je sodišče s tem, ko mu ni dovolilo nadaljevanja poslovanja v postopku osebnega stečaja, preprečilo možnost omembe vrednega zaslužka in vplačil v stečajno maso. (Višje sodišče je v sklepu VSL Cst 194/2021 z dne 11. 3. 2020 zapisalo, da dolžnik ni z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal, da ne bo posloval z izgubo glede na svoje preteklo poslovanje).
Določba o izrednem skrajšanju preizkusnega obdobja je bila sicer res sprejeta z namenom nepotrebno dolgotrajnega trajanja postopkov osebnih stečajev, v katerih se zaradi prenizkih dohodkov dolžnika stečajna masa sploh ne izoblikuje, vendar pa je preizkusno obdobje namenjeno tudi preverjanju dolžnikovega ravnanja in prizadevanja za poplačilo dolgov, njegove poštenosti in vestnosti.
ZPŠOIRSP člen 7, 7/1, 7/2, 11. ZOR člen 154, 154/1. OZ člen 1060. ZPP člen 212.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države - premoženjska in nepremoženjska škoda - trditveno in dokazno breme - substanciranje dokaznega predloga - merila za določitev odškodnine
ZPŠOIRSP za primer uveljavljanja denarne odškodnine v sodnem postopku ni vzpostavil domneve vzročnosti niti domneve o obstoju škode.
Sodišče ni dolžno izvajati dokazov, če je dokazni predlog brez dejanske trditvene podlage oziroma ni substanciran. Substanciranje pomeni dolžnost predlagatelja dokaza navesti, katera dejstva naj se dokažejo s ponujenimi dokazi. Predlagatelj dokaza nosi breme prepričevanja sodišča, da je dokaz, ki ga predlaga, smiselno izvesti.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv izostanek z naroka - pravni pouk v vabilu - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje
Zatrjevan strah oškodovanca pred obdolžencema in pričami po pravilni prvostopni presoji ne predstavlja opravičljivega razloga za izostanek z naroka za glavno obravnavo.