DEDNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00046248
ZD člen 163, 176, 212, 213. ZMZPP člen 79, 79/3.
dedno pravo - zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinske obravnave - napotitev na pravdo - načelo kontradiktornosti - zapuščina - popis zapuščine - sporen obseg zapuščinskega premoženja - med dediči sporno dejstvo - manj verjetna pravica dediča - dokazno breme - mednarodno pravo - uporaba ZMZPP
Po določilu 213. člena ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Zakon ne vsebuje meril za to presojo. Prav tako zapuščinskemu sodišču ne nalaga izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico šteje za manj verjetno. Oceno o tem mora opraviti na podlagi podatkov spisa v povezavi s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava.
Ni relevantno, ali predmeti, za katere dedič zatrjuje, da sodijo v zapuščino, res še obstajajo, ampak, ali sodijo v zapuščino, pri čemer je relevanten čas zapustnikove smrti. Če so tudi dejstva o tem med dedičema sporna, je to stvar dokazovanja v pravdi.
Predmet bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je obtožba, podana po osebi (tožilcu), ki za to ni upravičena. Kdaj je to, je ob nekaterih modalitetah odvisno od vrste kaznivega dejanja in ne od vrste ali pravilnosti procesnega dejanja katerega od udeležencev v kazenskem postopku, kot to izhaja iz povzete pritožbene obrazložitve.
začasna nezmožnost za delo - poškodba pri delu - invalid - vzrok začasne nezmožnosti za delo
V spornem primeru tožniku ni bila priznana pravica iz invalidskega zavarovanja in s tem ni bilo nobene pravne podlage, da bi tožena stranka zaradi (kot to navaja v pritožbi) zaključenega zdravljenja, zaključila bolniški stalež. Nedvomno je namreč, da je bil tožnik tudi zaradi poškodbe pri delu še vedno nezmožen za delo, saj kot je to odločilo sodišče prve stopnje v zadevi V Ps 551/2018, je poškodba pri delu vplivala na tožnikovo invalidnost v višini 60 %. Na invalidnost pa je vplivala tudi bolezen (sladkorna tip 1), kar pa sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni upoštevalo. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu pritožbi tožene stranke ugodilo ter na podlagi 358. člena ZPP II. točko izreka spremenilo tako, da je natančneje določilo vzrok začasne nezmožnosti za delo, in sicer tako, da je vzrok poleg poškodbe pri delu v višini 60 %, tudi bolezen v višini 40 %.
začetek postopka osebnega stečaja - začetek stečajnega postopka na predlog dolžnika - pravni interes - pomanjkanje pravnega interesa
Cilj postopka osebnega stečaja je enakomerno poplačilo upnikov. Drugotni cilj je odpust obveznosti. Če vsaj enega od njih ni mogoče doseči, je po ustaljeni sodni praksi dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja treba zavreči.
nasilje v družini - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - podaljšanje ukrepa - psihično nasilje - kršitev prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi
Za podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja mora predlagateljica dokazati, da jo je nasprotni udeleženec psihično nadlegoval.
dovolitev izvršbe - dom dolžnika - nedopustnost izvršbe
Gola okoliščina, da je izvršba dovoljena na dolžnikov dom, še ni razlog za njeno nedopustnost, kot poenostavljeno meni dolžnik. Upnik je upravičen do prisilnega poplačila tudi iz take nepremičnine, še posebej, ko je bila za zavarovanje kredita ustanovljena pogodbena zastavna pravica. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, zaradi visokega dolga ni pomislekov, da bi bila tovrstna izvršba nesorazmerna. Morebitne socialne razloge, ki bi začasno preprečevali izvršbo, pa je dopustno uveljavljati le v okviru zakonskih pogojev za odlog izvršbe, ne pa tudi v obravnavani fazi dovolitve izvršbe.
odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora - odvisna in obvladujoča družba - prikrajšanje odvisne družbe - prekoračitev trditvene podlage - izpodbijanje dokazne ocene - pravno relevantna vzročna zveza - prekluzija pri uveljavljanju procesne kršitve
Po presoji višjega sodišča določba prvega odstavka 548. člena ZGD-1 ni relevantna pravna podlaga, ki bi jo bilo treba uporabiti glede na dejansko stanje v obravnavani zadevi. Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, da je bila sporna posojilna pogodba sklenjena z namenom zaslužka tožeče stranke, po zgledu njenega preteklega poslovanja. V skladu s posojilno pogodbo bi namreč morala družba D., d. d., posojena sredstva vrniti z ustreznimi obrestmi. V tem smislu torej ob sklenitvi ni šlo za škodljiv posel ali posel prikrajšanja tožeče stranke, ki bi ga zato moral prvi toženec navajati v poročilih o odnosih s povezanimi družbami.
motenje posesti - pravica do stvarne služnosti - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti
V pravdi zaradi motenja posesti se ne ugotavlja pravica do služnosti, zato ni pomembno ali je tožnik služnost izvrševal kot je vpisana v zemljiški knjigi ali kako drugače.
začetek postopka odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - preizkusna doba - skrajšanje preizkusne dobe - izredno skrajšanje preizkusnega obdobja - okoliščine konkretnega primera - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - izjema od pravila
Preizkusno obdobje sodišče določi glede na okoliščine vsakega posameznega primera: Dolžnik je star 53 let in iz njegovih navedb ne izhaja, da ne bi bil zdrav in sposoben za delo. Dolžnik sicer navaja, da ni nobenih razpisov za dela, kakršna bi lahko opravljal s svojo izobrazbo, vendar višje sodišče ugotavlja, da ni z ničemer potrdil svojih trditev, da ni večje verjetnosti, da bi lahko pri svoji starosti našel zaposlitev, ki bi mu prinesla pomembno višje prihodke. Dolžnik tudi tekom stečajnega postopka vztraja, da je edino opravljanja samostojne dejavnosti v obliki s. p. - ja edini način, na katerega lahko zasluži denar in trdi, da mu je sodišče s tem, ko mu ni dovolilo nadaljevanja poslovanja v postopku osebnega stečaja, preprečilo možnost omembe vrednega zaslužka in vplačil v stečajno maso. (Višje sodišče je v sklepu VSL Cst 194/2021 z dne 11. 3. 2020 zapisalo, da dolžnik ni z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal, da ne bo posloval z izgubo glede na svoje preteklo poslovanje).
Določba o izrednem skrajšanju preizkusnega obdobja je bila sicer res sprejeta z namenom nepotrebno dolgotrajnega trajanja postopkov osebnih stečajev, v katerih se zaradi prenizkih dohodkov dolžnika stečajna masa sploh ne izoblikuje, vendar pa je preizkusno obdobje namenjeno tudi preverjanju dolžnikovega ravnanja in prizadevanja za poplačilo dolgov, njegove poštenosti in vestnosti.
ZPŠOIRSP člen 7, 7/1, 7/2, 11. ZOR člen 154, 154/1. OZ člen 1060. ZPP člen 212.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države - premoženjska in nepremoženjska škoda - trditveno in dokazno breme - substanciranje dokaznega predloga - merila za določitev odškodnine
ZPŠOIRSP za primer uveljavljanja denarne odškodnine v sodnem postopku ni vzpostavil domneve vzročnosti niti domneve o obstoju škode.
Sodišče ni dolžno izvajati dokazov, če je dokazni predlog brez dejanske trditvene podlage oziroma ni substanciran. Substanciranje pomeni dolžnost predlagatelja dokaza navesti, katera dejstva naj se dokažejo s ponujenimi dokazi. Predlagatelj dokaza nosi breme prepričevanja sodišča, da je dokaz, ki ga predlaga, smiselno izvesti.
sklep o stroških - razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o izvršbi - napačen naslov dolžnika - vročitev na napačen naslov - neutemeljeno povzročeni stroški
V konkretnem primeru je bil dolžniku sklep o izvršbi vročan na naslov, ki ga je kot naslov dolžnika v predlogu za izvršbo navedel upnik. V postopku je bilo ugotovljeno, da dolžnik v času vročanja tam ni prebival, zaradi česar mu sklep o izvršbi tam ni mogel biti vročen.
Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, ima dolžnik še vedno prijavljeno stalno prebivališče na naslovu Ulica 73, Ljubljana. Iz uradnih evidenc drugega naslova dolžnika ni mogoče pridobiti. Dolžnik je sam povedal, da si ne stalnega ne začasnega prebivališča drugje ni uredil. Hkrati pa tudi ni trdil in ne dokazoval, da bi upnik dejanski naslov prebivališča dolžnika poznal. Šele v tem primeru bi bilo mogoče upniku očitati, da je dolžniku stroške s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi, s katerim je sicer zaradi vročanja na naslovu, kjer ni dejansko prebival, uspel, neutemeljeno povzročil. Le takšne stroške je namreč upniku mogoče naložiti v plačilo.
nasilje v družini - nasilje nad otrokom - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - podaljšanje ukrepa - predpostavke za izdajo - namen instituta - trajanje varnostnega ukrepa - trajanje nasilnega dejanja - zavrnitev predloga - neogroženost otroka - stroški postopka
ZPND v tretjem odstavku 19. člena določa, da se ukrepi izrečejo za največ 12 mesecev in se lahko na predlog, ki je vložen pred njihovim iztekom, večkrat podaljšajo. Drugače kot za prvi izrek ukrepa, za podaljšanje ukrepa niso izrecno določene predpostavke, ki morajo biti podane za odločitev o podaljšanju. Pri presoji, katere od predpostavk, ki so določene za izrek ukrepa, morajo biti podane za njihovo podaljšanje, je zato treba upoštevati namen instituta. Ker ukrepi po ZPND omejujejo pomembne osebne dobrine povzročitelja nasilja, mora biti za njihov izrek izkazano njegovo nasilno ravnanje. Ukrepi morajo biti zadostni, da žrtev zaščitijo v obdobju, ki ga potrebuje, da se zagotovi trajnejšo zaščito. Podobno kot pri presoji o trajanju ukrepa, je tudi pri odločanju o njegovem podaljšanju treba ovrednotiti tako okoliščine na strani žrtve, kot tudi na strani povzročitelja nasilja. Presoja o tem, ali žrtev še potrebuje varstvo, temelji tako na oceni verjetnosti ponavljanja nasilnih ravnanj, kot tudi na ovrednotenju vpliva že izvršenih nasilnih ravnanj na žrtev. Pomembne so torej okoliščine, ki so bile podlaga za prvi izrek ukrepa, kot tudi ravnanja povzročitelja nasilja in žrtve med izvrševanjem ukrepa.
najbližja oseba - ambulantno zdravljenje - nerojeni otrok - varovanje zdravja
Sodišče prve stopnje bi torej moralo v postopku vsaj preveriti, ali je šteti partnerja za najbližjo osebo po 10. točki drugega člena ZDZdr, sicer pa glede na podatke v spisu in izpovedbo nasprotne udeleženke odločiti, da se partnerja zasliši kot drugo osebo, ki bi lahko dala podatke, pomembne za odločitev. Zaslišanje partnerja je torej pomembno ne le zato, da bi si tako lahko ustvarilo vtis o odgovornosti partnerja, njegovem načinu življenja in njegovi zmožnosti za preživljanje družine, kot navaja pritožnica, pač pa zato, da bi lahko pridobilo podatke, potrebne za odločitev, ali so podani pogoji za ambulantno zdravljenje nasprotne udeleženke oziroma za nadzorovano obravnavo.
ZDZdr člen 39, 39/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11.
sprejem osebe na zdravljenje
V predmetni zadevi zadržana oseba po uradni dolžnosti postavljenega odvetnika ni zamenjala. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v ZDZdr predpisani postopek za sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih opravilo z po uradni dolžnosti postavljenim odvetnikom.
začasna odredba - sprememba okoliščin po izdaji začasne odredbe - sprememba ureditve stikov - sprememba sklepa o začasni odredbi - stiki staršev z otrokom - obseg in način izvajanja stikov - sprememba stikov - izvrševanje stikov z otrokom - konfliktnost med starši - način izvrševanja stikov
Nasprotna udeleženka v predlogu za izdajo začasne odredbe, razen opisa dogodka z dne 12. 12. 2020, ni substancirano navedla dejstev, zaradi katerih predlaga, da se predaja otroka opravi na javnem mestu in da obstaja ogroženost otroka, ki narekuje (na podlagi 157. člena v zvezi s 161. členom DZ), da se že v navedeni fazi postopka z začasno odredbo spremeni dosedanji način prodaje otroka ob stikih, kot so bili določeni z začasno odredbo z dne 19. 8. 2020, s tem, da je nasprotna udeleženka v predlogu predlagala spremenjen način predaje otroka le ob stikih ob vikendih, ne pa tudi ob stikih, ki so določeni med tednom.
odločitev o pravdnih stroških - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko
Na podlagi spletne aplikacije Google maps sodišče druge stopnje ugotavlja, da je navedena odvetniška pisarna oddaljena od sodišča prve stopnje (Sodna ulica 14, Maribor) vsega 400 metrov, zato pooblaščencu tožeče stranke ne pripada strošek iz naslova odsotnosti iz pisarne v času potovanja po četrtem odstavku 6. člena OT.
predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - predlog v roku iz plačilnega naloga za plačilo sodne takse - pravno sredstvo zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Taksni zavezanec mora zaprositi za oprostitev ali odlog plačila sodne takse v roku, ki je določen v plačilnem nalogu, ta rok pa je potekel v predmetni zadevi 8. 11. 2018. Pritožnikov predlog z dne 27. 10. 2020 je bil prepozen.