spori iz družinskega razmerja - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - določitev preživnine - stiki med starši in otrokom - trajanje stikov - stiki v korist otroka - vpliv stikov na preživninsko breme - preživninsko breme - sposobnosti in zmožnosti staršev - pridobitne zmožnosti staršev - zapadlost preživninske obveznosti
Kadar otrok preživi pomemben del časa tudi z drugim od staršev, potem tudi drugi od staršev neposredno pokrije del dnevnih otrokovih potreb.
ZPP člen 105, 105/3, 105b, 105b/1, 105b/2, 105b/3. ZIZ člen 38, 38/8. ZS člen 83, 83a. ZEPEP člen 15.
vloga v elektronski obliki - vloga, poslana po elektronski poti - elektronsko vložena in skenirana vloga - varen elektronski podpis - pravočasna priglasitev stroškov - nujna zadeva - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - organizacija dela - skrbnost dobrega strokovnjaka - neodložljivost del - učinkovito varstvo pravic in pravnih interesov
Sodišče prve stopnje je vlogo upnikov napačno prepoznalo kot vlogo v elektronski obliki, saj gre za fizično vlogo, ki je bila skenirana in na sodišče poslana z uporabo sredstev komunikacijske tehnologije, kot priponka k elektronski pošti (primerljiva situacija, kot če bi upniki pritožbo na sodišče poslali preko telefaksa). Pritožba je bila tudi digitalno podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom, tak podpis pa je enakovreden lastnoročnemu podpisu ter ima zato enako veljavnost in dokazno vrednost.
V izvršilnem postopku se o stroških ne odloča skupno samo z enim sklepom sodišča po vseh opravljenih izvršilnih dejanjih v zvezi s posameznim izvršilnim sredstvom, ampak sproti z ločenimi sklepi o stroških vsakega posameznega izvršilnega dejanja posebej. Za neutemeljene se tako izkažejo pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo o vseh stroških premičninske izvršbe odločiti skupaj, šele po koncu zadnjega izvršilnega dejanja v zvezi s tem izvršilnim sredstvom, saj okoliščina, da je premičninska izvršba še vedno v teku in se bo še nadaljevala, nima nobenega vpliva na upnikovo obveznost sprotne in pravočasne priglasitve stroškov.
Povrnitev stroškov se mora zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana višina, najpozneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem postopku oziroma po zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo. Ustaljena in enotna sodna praksa to določbo razlaga tako, da je treba stroške primarno zahtevati takoj, ko nastanejo in je upniku znana njihova višina (subjektivni rok), in ne kadarkoli do izteka tridesetdnevnega roka po zaključku izvršilnega postopka.
Predmetna izvršilna zadeva se vodi zaradi izterjave preživnine, kar pomeni, da gre za nujno zadevo v smislu 83. in 83.a člena Zakona o sodiščih, v kateri je sodišče kljub specifični epidemiološki situaciji (Covid-19) poslovalo neomejeno, roki so neprekinjeno tekli in interventni ukrepi v postopanje v tej zadevi niso v ničemer posegli. Glede na to, da je zastopnik upnikov pravna oseba javnega prava, ki jo veže pravni standard skrbnosti dobrega strokovnjaka, je bila na njem obveznost, da kljub drugačni organizaciji dela in prilagoditvi poslovanja epidemiološkim razmeram poskrbi, da bodo neodložljiva opravila (tudi priglasitev stroškov v nujni zadevi) opravljena pravočasno in bo s tem zagotovljeno učinkovito varstvo položaja upnikov.
oprava naroka v nenavzočnosti - preložitev naroka na prošnjo stranke - opravičljiv razlog za preložitev naroka - zavrnitev dokaznega predloga - povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Narok se lahko preloži le, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to podani drugi upravičeni razlogi (prvi odstavek 115. člena ZPP). Pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti to opravičilo podprto z dokazom. Upravičen vzrok je lahko vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko predstavlja oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje; vzrok bo opravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če se lahko pripiše slučaju, ki se je pripetil stranki.
KZ-1 člen 51, 51/2, 51/2-3, 82, 86, 86/8, 186, 186/1.
kaznivo dejanje neupravičena proizvodnja in promet z mamili - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji - pogojna obsodba - nesposobnost za delo - izbris iz kazenske evidence
Zagovornik nima prav, saj spregleda, da se obsodbe iz kazenske evidence izbrišejo v določenem roku le, če obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja, za izbris določene kazni pa je odločilen čas izvršitve kazni in ne izreka kazni.
ZDSS-1 člen 69, 82.. ZPIZ-2 člen 7, 7-23, 27, 27/4, 29, 29/1, 29/2, 109, 109/1, 178.. ZUP člen 220.. URS člen 14, 50.
pravica do starostne pokojnine - predčasna pokojnina - izpolnjevanje pogojev
Tožnik, rojen 6. 6. 1958 je ob vložitvi zahteve 8. 10. 2018 dopolnil 60 let in 4 mesece starosti ter 40 let pokojninske dobe, od tega 38 let 1 mesec in 29 dni brez dokupa ter 1 let 10 mesecev in 1 dan dokupljene dobe od 30. 9. 2013 do 31. 7. 2015. Ker je bil v evidenci Zavoda RS za zaposlovanje prijavljen do 1. 11. 2018 mu je bila predčasna pokojnina zakonito priznana od 2. 11. 2018 dalje v višini 415,03 EUR mesečno. Izpolnil je zakonski dejanski stan iz 1. odstavka 29. člena ZPIZ-2, po katerem zavarovanec pridobi pravico do predčasne pokojnine pri starosti 60 let, če je dopolnil 40 let pokojninske dobe. 2. odstavek 29. člena ZPIZ-2, ki je od leta 2013 zviševal starost za predčasno pokojnino, in sicer v letu 2017 na 59 let in 8 mesecev za moške, v obravnavani zadevi ni uporabljiv, saj je tožnik koncem tega leta dopolnil 59 let 6 mesecev in 25 dni starosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00046355
ZSReg člen 17, 17/1, 35, 35/2. ZGD-1 člen 502, 502/1, 502/2, 520.
registrski postopek - vpis izbrisa družbenika iz družbe - pritožba družbenika - pravni interes za pritožbo
Registrski postopek je bil začet na predlog predlagatelja. Predlog se je nanašal na izključitev družbenika iz družbe na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe. Družbenica ni izkazala pravnega interesa za udeležbo v tem registrskem postopku. Zato ni podan razlog, da bi se lahko udeleževala postopka (prvi odstavek 17. člena ZSReg). Njen pravni interes kot družbenice s sodno odločbo (po predlogu predlagatelja za izključitev družbenika) ni podan. Z udeležbo v tem postopku namreč ne more zase doseči ugodnejšega pravnega položaja. To pa pomeni, da nima pravnega interesa za sodelovanje v tem postopku.
Družbenica povezuje pravni interes s pravno posledico, ki sledi izključitvi družbenika iz družbe ter prenehanju njegovega poslovnega deleža ter s tem deležem povezane pravice in obveznosti (prvi odstavek 502. člena ZGD-1). Vendar pa vpisa izključitve družbenika ni mogoče pogojevati z vpisom posledic izvedbe postopka po drugem odstavku 502. člena ZGD-1 niti same izvedbe takšnega postopka. Registrsko sodišče ne presoja vsebinskih razlogov za izključitev temveč le, ali je bila podlaga izključitvi pravnomočna sodna odločba.
Vpis izključitve družbenika ni take narave, da ga ne bi bilo mogoče vpisati, ne da bi bili istočasno vpisani tudi drugi podatki po drugem odstavku 35. člena ZSReg. Zato drži, da vpis izključitve ni vezan na postopek in vpis v register, ki sledi izključitvi družbenika.
Dolžnik je sklep z dne 18. 2. 2021 prejel 22. 2. 2021 in je pritožbo vložil 3. 3. 2021, kar je po izteku osemdnevnega pritožbenega roka iz tretjega odstavka 9. člena ZIZ.
Ker se je rok za plačilo sodne takse iztekel dne 31. 3. 2021, bi lahko bile podane okoliščine iz prvega odstavka 6b. člena ZST-1 le, v kolikor bi bila sodna taksa preko ponudnika plačilnih storitev nakazana najkasneje 31. 3. 2021 in prejeta v dobro prehodnega računa sodišča do 6. 4. 2021 (tretji delovni dan po izteku roka).
DZ člen 157, 157/2, 161, 163, 163/1. ZIZ člen 273b.
premoženjska razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasne odredbe v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe - nujnost izdaje začasne odredbe - največja korist otroka - ogroženost otroka - začasna odredba o stikih - obseg in način izvajanja stikov - omejitev pravice do stikov - začasno omejevanje stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev
Stiki med otrokom in roditeljem so načeloma otroku vedno v korist in so nujni, da se zagotovi njegov zdrav razvoj v normalno odraslo osebnost, če ni kakšnih konkretnih razlogov, ki narekujejo omejitev ali prepoved stikov. Za kakršnokoli omejitev stikov mora biti podan nek stvarno utemeljen razlog. Izhaja se iz tega, da ima otrok z obema staršema stike, ker je to zanj koristno oziroma nujno in brez česar je njegova korist načeloma ogrožena.
Z novelo ZIZ-M, ki velja od 27. 3. 2021, je bil uveljavljen nov 273.b člen, po katerem zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok ni dovoljen ugovor, če je bila dolžniku dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo.
prenos krajevne pristojnosti - običajni kolegialni odnosi - dvom v nepristranskost sodnikov - tehten razlog - pravica do nepristranskega sojenja - videz nepristranskosti
Poznanstva med sodniki oziroma med delavci v pravosodju, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica in predstavljajo kolegialne odnose, običajne med člani pravniškega poklica, praviloma niso tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
Iz pravice do nepristranskega sojenja izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo upravičen dvom, da v sporu ne more več odločati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Nepristranskost sodnika pa je zagotovljena s tem, da pri njem ne obstajajo takšne okoliščine, ki bi pri razumnem človeku vzbujale upravičen dvom, da o zahtevi ne bo mogel odločati nepristransko (t.i. subjektivni videz nepristranskosti). Pravica do nepristranskega sojenja vsebuje še zahtevo, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti (t.i. objektivni videz nepristranskosti).
kaznivo dejanje roparske tatvine - zakonski znaki kaznivega dejanja - uporaba sile - sila zoper osebo - resna grožnja z neposrednim napadom na življenje ali telo - sprememba pravne kvalifikacije - mala tatvina - izrek enotne kazni - pravilo asperacije
Ko storilec silo ali grožnjo uporabi zoper osebo, ki ga ovira pri pobegu, to samo zase še ne zadostuje za sklep o obstoju posebnega storilčevega namena, ki ga zahteva prvi odstavek 207. člena KZ-1, kajti v takih primerih storilec silo ali grožnjo praviloma uporabi zato, da bi pobegnil in ne nujno tudi z namenom varovanja stvari. Storilec mora namreč silo in/ali grožnjo zoper osebo, ki poskuša storilcu stvar odvzeti ali na kakšen drug način preprečiti, da bi storilec stvar obdržal, uporabiti z namenom, da bi ukradeno stvar obdržal, pri čemer ni treba, da mu to tudi uspe.
Za grožnjo ne zadostuje katerakoli grožnja s silo, temveč samo grožnja z napadom na življenje ali telo človeka, pri čemer mora biti zagroženi napad neposreden.
Sila mora biti usmerjena zoper fizično osebo in ne zgolj zoper stvar. Ni treba, da bi bila sila posebej intenzivna, vendar pa neznatne sile ni mogoče šteti za uporabo sile v smislu zakonskega znaka uporabiti proti drugemu silo.
Sodišče določi za vsako od obravnavanih kaznivih dejanj kazen zapora, nato pa skladno z asperacijskim pravilom izreče enotno kazen. Navedba seštevka določenih kazni za obravnavani kaznivi dejanji pred izrekom enotne kazni je nepotrebna in ni v skladu s prvim odstavkom 53. člena KZ-1.
uporaba tuje stvari v svojo korist - korist od uporabe nepremičnine - denarna vrednost - metode ugotavljanja višine najemnine - parkirni prostor - denarna odškodnina za premoženjsko škodo - izgubljeni dobiček - pomanjkljiva trditvena podlaga
Prav ima tožeča stranka, da se za določitev denarne vrednosti za uporabo tuje nepremičnine v sodni praksi uporablja merilo povprečne tržne najemnine. Vendar tožeča stranka tega merila ni uporabila, pač pa najemnino iz svojega cenika, določeno na dan. Tej najemnini kot merilu denarne vrednosti za uporabo tuje stvari je tožena stranka izrecno nasprotovala, da je previsoka in da bi bilo treba za merilo uporabiti kvečjemu ceno mesečnega, ne pa dnevnega najema. Pritožbeno sodišče je temu stališču sledilo. Presodilo je, da je tožeča stranka očitno želela doseči varstvo svojih pravic z zviševanjem najemnine, saj je to v višini 25,00 EUR na dan zvišala za 100%, torej na 50,00 EUR na dan. Zaračunana najemnina je že večkrat presegla samo vrednost vozila. Tak način varstva pravic pa po oceni pritožbenega sodišča ni primeren. V primeru nezakonite uporabe zemljišča ima lastnik zemljišča na podlagi določb Stvarnopravnega zakonika možnost sodnega varstva s tožbo, s katero zahteva, da sodišče naloži tožencu, da preneha z uporabo in z njegovega zemljišča odstrani stvari. Take tožbe tožnik zoper toženca ni vložil. Ravno nasprotno, višino svojega prikrajšanja je podvojil tako, da je dnevno ceno najema s 25,00 EUR povišal na 50,00 EUR. V kolikor bi mu sodišče priznalo celoten znesek, bi bil tožnik neupravičeno obogaten. Tudi za zahtevke za nadomestilo koristi od uporabe velja, da upravičencu sodišče ne more prisoditi več za prikrajšanje kot znaša pričakovana korist dobrovernega dolžnika.
Po letu dni dopuščene brezplačne uporabe nepremičnine višina cene dnevnega najema ni ustrezen ekvivalent nadomestilu nadaljnje uporabe zemljišča tožeče stranke za isti namen brez dovoljenja.
ZVoz-1 člen 56, 56/8. ZOIzk-1 člen 3, 3/1, 24, 24/1, 24/1-1. ZP-1 člen 21, 21/1, 25, 25/1.
globa - opomin - stranska sankcija odvzema predmetov - vožnja brez vozniškega dovoljenja - višja sila - direktni naklep - specialni povratnik - odvzem osebnega vozila
Očitno je torej, da doslej izrečene sankcije pri obdolženki niso dosegle specialno preventivnega namena, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča ponavljanje istovrstnih prekrškov obdolženki mogoče preprečiti le z izrekom stranske sankcije odvzema osebnega avtomobila, pri vožnji katerega je bila zalotena in obdolženko na ta način kot voznico izločiti iz cestnega prometa ter ji s tem preprečiti njeno ponavljanje istovrstnega prekrška vožnje osebnega avtomobila v cestnem prometu, kljub temu, da nima veljavnega vozniškega dovoljenja in s tem povečati splošno varnost v cestnem prometu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00046194
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12, 56, 56a. ZD člen 142, 142/1, 184. ZPP člen 7, 212.
odgovornost dediča za zapustnikov dolg - omejitev odgovornosti dediča - višina vrednosti podedovanega premoženja - ugotovitev vrednosti zapuščine - trditveno in dokazno breme
Dolžnik se lahko svoje odgovornosti za zapustnikov dolg razbremeni tako, da zatrjuje in dokazuje, koliko premoženja je podedoval in kakšna je njegova vrednost.
V zapuščinskem postopku se vrednost zapuščine ugotavlja zgolj za potrebe odmere sodne takse, ki se plačuje od čiste vrednosti zapuščine, na podlagi ocene strank v postopku ali po prostem preudarku in nima dokazne moči v tem postopku. Vrednost podedovanega premoženja mora biti v utemeljitev ugovora omejitve odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove ugotovljena bodisi na podlagi popisa in cenitve v zapuščinskem postopku bodisi s cenitvijo v postopku, v katerem se ugotavlja odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00045974
OZ člen 274, 274/2, 642, 642/3.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - skupni deli stavbe - zavarovanje - podjemna pogodba - zakonita subrogacija - razdelilnik stroškov - višina terjatve
Zmotno je pritožbeno stališče, da za odločitev o utemeljenosti zahtevka ni pomembno, ali je bilo delo opravljeno ali ne. S trditvami, da je v skladu z dogovorom z etažnimi lastniki plačala njihov dolg in da je zato upravičena od njih zahtevati povrnitev tega, kar je plačala tretjemu, je tožnica uveljavljala, da je terjatev upnika etažnih lastnikov prešla nanjo (drugi odstavek 274. člena OZ). Eno od odločilnih dejstev za utemeljenost takega zahtevka je dejstvo, da je oseba, ki ji je bila naročena izdelava izvedenskega mnenja, svoje delo opravila. V nasprotnem primeru namreč njena terjatev za plačilo naročenega dela še ni nastala (tretji odstavek 642. člena OZ) in tako tudi ni prešla na tožnico.
prekinitev postopka - začetek postopka poenostavljene prisiljene poravnave
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da niti v ZPP niti v ZFPPIPP ni podlage za prekinitev pravdnega postopka v primeru, kadar nad toženo stranko teče postopek poenostavljene prisilne poravnave ter da ZFPPIPP v določbah, ki urejajo postopek poenostavljene prisilne poravnave, predvideva le prekinitev postopka izvršbe ali zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave (1. alineja drugega odstavka 221.b člena v zvezi s prvim odstavkom 132. člena ZFPPIPP), ne pa tudi prekinitve pravdnega postopka.
ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3, 53, 61, 61/1.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna motnja - shizofrenija - uživanje alkohola - opustitev zdravljenja - fizično nasilje - trajanje ukrepa - strokovno vprašanje - celovita dokazna ocena
Dolžina trajanja potrebnega zdravljenja zaradi dosege ustreznega učinka zdravljenja je strokovno vprašanje, o katerem poda mnenje medicinski strokovnjak - izvedenec. Pritožnik ga s svojim laičnim prepričanjem, da je zdravljenje predolgo, ne omaje.
obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da dolžnica v ugovoru ni navajala pravno relevantnih dejstev, prav tako ni ponudila nobenih dokazov. Dolžnica pritožbeno teh ugotovitev ne izpodbija, zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da ugovor ni obrazložen in ga je pravilno zavrnilo.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/6. ZBPP člen 12, 12/1, 12/2, 13, 52c.
oprostitev plačila sodne takse - denarna socialna pomoč
Določba prvega odstavka 12. člena ZBPP, na katero se pritožnik sklicuje, sicer predpisuje dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči prosilcu, ki je upravičen do denarne socialne pomoči. Vendar je iz določb zakona, posebej določbe drugega odstavka 12. člena jasno, da se ureditev nanaša na denarno socialno pomoč, ki jo dobiva upravičenec po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke (ZSVarPre) in zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), in ne denarne socialne pomoči, ki jo dobiva upravičenec v drugih državah po predpisih tuje države. Ob smiselni uporabi 52.c člena ZBPP bi sodišče lahko sledilo predlogu dolžnika le v primeru, če bi verjetno dokazal, da zaradi razlike v življenjskih stroškov med državo članico Evropske unije, v kateri prebiva in Republiko Slovenijo brez škode za svojo socialno stanje ne zmore plačati sodne takse.
Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 10, 10/1. URS člen 15, 15/2, 15/3. ZŠtip-1 člen 24, 26/1-6, 24/4.
Zoisova štipendija - exceptio illegalis - pravica do Zoisove štipendije
Določba prvega odstavka 10. člena Pravilnika, ki pogojuje priznanje lastnosti "izjemnosti" dosežka z objavo v vzajemni bazi podatkov COBBIS do 1. oktobra je nezakonita, saj takšna omejitev ne izhaja iz zakonskih norm ZŠtip-1 in omejuje pravico do štipendije. Sodišče je uporabo prvega odstavka 10. člena Pravilnika pravilno spregledalo in uporabilo exceptio illegalis.