DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00046746
DZ člen 161, 170, 170/1, 170/3.
začasna odredba o stikih - predlog za izdajo začasne odredbe - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - ogroženost otroka - določitev stikov s sodno poravnavo - epidemija - onemogočanje stikov z očetom - ponovna vzpostavitev stikov - ureditev stikov otroka s staršem - urejanje stikov z otrokom preko CSD - pristojnost centra za socialno delo - načrt pomoči družini in otroku
Strokovno usposobljeno osebje CSD vzpodbuja uporabnike, da z lastnimi močmi in s pomočjo drugih institucij ter ljudi spoznajo svojo situacijo in iščejo ustrezne rešitve. Vendar pa je skladno s Kodeksom etičnih načel v socialnem varstvu treba spoštovati odločitve posameznikov. Ti morajo biti o oblikah pomoči poučeni in seznanjeni z različnimi možnostmi, kar je naloga CSD. Vendar pa se uporabnik sam odloči, ali bo pomoč CSD sprejel. Nikakor pa ne more sodišče CSD naložiti, naj nasprotni udeleženki proti njeni volji nudi psihosocialno pomoč. Za kaj takega v zakonodaji ni podlage.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00046176
DZ člen 154, 154/1, 156, 157, 171, 174, 178. URS člen 54.
odvzem otroka staršem - namestitev otroka v rejniško družino - ukrepi za varstvo koristi otroka - omejitev starševske skrbi - ureditev stikov med starši in otrokom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - ogroženost otroka - fizično nasilje - varstvo koristi otroka
Pritrditi je treba pritožbeni kritiki izpodbijane odločitve, ko sodišče kljub ugotovitvi o obstoju velike bojazni, da bi lahko nasprotna udeleženca otroka s stika odpeljala neznano kam, stikov ni določilo ob nadzoru strokovnih delavcev CSD. Samovoljno odpeljanje otroka neznano kam nedvomno predstavlja ogrozitveno dejanje za otrokove koristi.
KZ-1 člen 51, 51/2, 51/2-3, 82, 86, 86/8, 186, 186/1.
kaznivo dejanje neupravičena proizvodnja in promet z mamili - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji - pogojna obsodba - nesposobnost za delo - izbris iz kazenske evidence
Zagovornik nima prav, saj spregleda, da se obsodbe iz kazenske evidence izbrišejo v določenem roku le, če obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja, za izbris določene kazni pa je odločilen čas izvršitve kazni in ne izreka kazni.
stečajni postopek - razrešitev upravitelja - kršitev obveznosti upravitelja - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - nujne zadeve - javna dražba v stečajnem postopku
Stečajni postopki so se torej v času drugega vala epidemije, jeseni 2020, normalno izvajali pod pogoji za zajezitev okužbe, kot jih je določil NIJZ. Iz Odredbe o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije, ki jo je izdal predsednik Vrhovnega sodišča, izhaja, da v nujnih zadevah, kar so stečajne zadeve, sodišča razpisujejo naroke in opravljajo druga procesna dejanja, odločajo, vročajo sodna pisanja in izvajajo uradne ure, v skladu z omejitvami, kot izhajajo iz strokovnih priporočil NIJZ, kar enako velja za upravitelje v stečajnih postopkih.
prenos krajevne pristojnosti - običajni kolegialni odnosi - dvom v nepristranskost sodnikov - tehten razlog - pravica do nepristranskega sojenja - videz nepristranskosti
Poznanstva med sodniki oziroma med delavci v pravosodju, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica in predstavljajo kolegialne odnose, običajne med člani pravniškega poklica, praviloma niso tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
Iz pravice do nepristranskega sojenja izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo upravičen dvom, da v sporu ne more več odločati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Nepristranskost sodnika pa je zagotovljena s tem, da pri njem ne obstajajo takšne okoliščine, ki bi pri razumnem človeku vzbujale upravičen dvom, da o zahtevi ne bo mogel odločati nepristransko (t.i. subjektivni videz nepristranskosti). Pravica do nepristranskega sojenja vsebuje še zahtevo, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti (t.i. objektivni videz nepristranskosti).
kaznivo dejanje roparske tatvine - zakonski znaki kaznivega dejanja - uporaba sile - sila zoper osebo - resna grožnja z neposrednim napadom na življenje ali telo - sprememba pravne kvalifikacije - mala tatvina - izrek enotne kazni - pravilo asperacije
Ko storilec silo ali grožnjo uporabi zoper osebo, ki ga ovira pri pobegu, to samo zase še ne zadostuje za sklep o obstoju posebnega storilčevega namena, ki ga zahteva prvi odstavek 207. člena KZ-1, kajti v takih primerih storilec silo ali grožnjo praviloma uporabi zato, da bi pobegnil in ne nujno tudi z namenom varovanja stvari. Storilec mora namreč silo in/ali grožnjo zoper osebo, ki poskuša storilcu stvar odvzeti ali na kakšen drug način preprečiti, da bi storilec stvar obdržal, uporabiti z namenom, da bi ukradeno stvar obdržal, pri čemer ni treba, da mu to tudi uspe.
Za grožnjo ne zadostuje katerakoli grožnja s silo, temveč samo grožnja z napadom na življenje ali telo človeka, pri čemer mora biti zagroženi napad neposreden.
Sila mora biti usmerjena zoper fizično osebo in ne zgolj zoper stvar. Ni treba, da bi bila sila posebej intenzivna, vendar pa neznatne sile ni mogoče šteti za uporabo sile v smislu zakonskega znaka uporabiti proti drugemu silo.
Sodišče določi za vsako od obravnavanih kaznivih dejanj kazen zapora, nato pa skladno z asperacijskim pravilom izreče enotno kazen. Navedba seštevka določenih kazni za obravnavani kaznivi dejanji pred izrekom enotne kazni je nepotrebna in ni v skladu s prvim odstavkom 53. člena KZ-1.
ZDSS-1 člen 69, 82.. ZPIZ-2 člen 7, 7-23, 27, 27/4, 29, 29/1, 29/2, 109, 109/1, 178.. ZUP člen 220.. URS člen 14, 50.
pravica do starostne pokojnine - predčasna pokojnina - izpolnjevanje pogojev
Tožnik, rojen 6. 6. 1958 je ob vložitvi zahteve 8. 10. 2018 dopolnil 60 let in 4 mesece starosti ter 40 let pokojninske dobe, od tega 38 let 1 mesec in 29 dni brez dokupa ter 1 let 10 mesecev in 1 dan dokupljene dobe od 30. 9. 2013 do 31. 7. 2015. Ker je bil v evidenci Zavoda RS za zaposlovanje prijavljen do 1. 11. 2018 mu je bila predčasna pokojnina zakonito priznana od 2. 11. 2018 dalje v višini 415,03 EUR mesečno. Izpolnil je zakonski dejanski stan iz 1. odstavka 29. člena ZPIZ-2, po katerem zavarovanec pridobi pravico do predčasne pokojnine pri starosti 60 let, če je dopolnil 40 let pokojninske dobe. 2. odstavek 29. člena ZPIZ-2, ki je od leta 2013 zviševal starost za predčasno pokojnino, in sicer v letu 2017 na 59 let in 8 mesecev za moške, v obravnavani zadevi ni uporabljiv, saj je tožnik koncem tega leta dopolnil 59 let 6 mesecev in 25 dni starosti.
DZ člen 157, 157/2, 161, 163, 163/1. ZIZ člen 273b.
premoženjska razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasne odredbe v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe - nujnost izdaje začasne odredbe - največja korist otroka - ogroženost otroka - začasna odredba o stikih - obseg in način izvajanja stikov - omejitev pravice do stikov - začasno omejevanje stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev
Stiki med otrokom in roditeljem so načeloma otroku vedno v korist in so nujni, da se zagotovi njegov zdrav razvoj v normalno odraslo osebnost, če ni kakšnih konkretnih razlogov, ki narekujejo omejitev ali prepoved stikov. Za kakršnokoli omejitev stikov mora biti podan nek stvarno utemeljen razlog. Izhaja se iz tega, da ima otrok z obema staršema stike, ker je to zanj koristno oziroma nujno in brez česar je njegova korist načeloma ogrožena.
Z novelo ZIZ-M, ki velja od 27. 3. 2021, je bil uveljavljen nov 273.b člen, po katerem zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok ni dovoljen ugovor, če je bila dolžniku dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo.
ZFZ člen 3, 3-5. ZBan-1 člen 116, 116/5, 253a. ZOR člen 1065, 1069. SPZ člen 103, 137, 137/2, 201, 201/1, 201/2, 207. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 456, 456/3. ZNVP člen 70. OZ člen 83, 101, 101/1, 101/2, 102, 102/2, 116, 237, 436, 437. ZTFI člen 214.
bančni posli - začasne prodaje (repo posli) - repo pogodba - kreditno razmerje - zavarovanje kredita - fiduciarna lastnina - pogodba o prodaji oziroma nakupu vrednostnih papirjev - povratni odkup - imetnik podrejenih obveznic - izbris obveznic - pravilo sočasne izpolnitve - pojasnilna dolžnost - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina v pravdnem postopku
Ob upoštevanju konkretnih značilnosti pogodbenega razmerja je treba pogodbeno razmerje umestiti med bančne posle, pri katerih so bili vrednostni papirji dani zgolj v fiduciarno lastnino kot zavarovanje za vračilo kredita.
ugotavljanje invalidnosti - izvedensko mnenje - zmanjšana zmožnost za delo
Tožničine trenutne zdravstvene težave narekujejo časovno razbremenitev, tako da dela po 6 ur dnevno. Nikakor pa objektivne zdravstvene težave ne narekujejo časovne razbremenitve v smeri, kot se zavzema tožnica, torej da bi delala le po 4 ure dnevno. Glede na navedeno ni utemeljenih razlogov za dodatne razbremenitve v smeri kot se zavzema tožnica in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.
Dejstvo, kdaj je bilo pisanje puščeno v dolžnikovem hišnem predalčniku za pravilnost vročitve ni odločilno, saj je z odložitvijo pisma v hišni predalčnik stranki omogočena zgolj večja možnost dejanske seznanitve z vsebino pisanja.
ZVoz-1 člen 56, 56/8. ZOIzk-1 člen 3, 3/1, 24, 24/1, 24/1-1. ZP-1 člen 21, 21/1, 25, 25/1.
globa - opomin - stranska sankcija odvzema predmetov - vožnja brez vozniškega dovoljenja - višja sila - direktni naklep - specialni povratnik - odvzem osebnega vozila
Očitno je torej, da doslej izrečene sankcije pri obdolženki niso dosegle specialno preventivnega namena, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča ponavljanje istovrstnih prekrškov obdolženki mogoče preprečiti le z izrekom stranske sankcije odvzema osebnega avtomobila, pri vožnji katerega je bila zalotena in obdolženko na ta način kot voznico izločiti iz cestnega prometa ter ji s tem preprečiti njeno ponavljanje istovrstnega prekrška vožnje osebnega avtomobila v cestnem prometu, kljub temu, da nima veljavnega vozniškega dovoljenja in s tem povečati splošno varnost v cestnem prometu.
postopek osebnega stečaja - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - položaj upravitelja - pravica upravitelja do pritožbe - stranka stečajnega postopka - nedovoljena pritožba
Upraviteljeva naloga v stečajnem postopku je ta, da opravlja svoje pristojnosti in naloge, določene v zakonu, zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov, kar pa ne pomeni, da lahko upravitelj mimo določb zakona tudi vlaga pravna sredstva za upnike, ki ne varujejo njegovih pravno varovanih interesov. Izpodbijani sklep, glede na njegovo povzeto vsebino, ne predstavlja sklepa, zoper katerega bi imela upraviteljica, ki nima položaja samostojnega procesnega subjekta, v skladu z določbo drugega odstavka 126. člena ZFPPIPP pravico do pritožbe.
stvarna pristojnost - javni sklad - subjektivni kriterij za gospodarski spor - civilnopravno razmerje
Tožeča stranka je organizirana v pravnoorganizacijski obliki javnega sklada, ki v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP ni naveden kot oseba, za katero veljajo pravila o gospodarskih sporih. Tožeča stranka zato subjektivnega kriterija za sojenje po določbah ZPP v gospodarskih sporih ne izpolnjuje.
začasna odredba - vzgoja in varstvo otrok - nasprotni udeleženci - korist mladoletnega otroka - največja korist otroka - otrokova želja - volja otroka - ločeno življenje - stalno prebivališče otroka - nasilje nad otrokom - šolanje - nove okoliščine
Otroka sta se v novo šolsko okolje lepo vživela in rada prihajata v šolo, kjer sta si našla tudi nove prijatelje. Zamenjavo šolskega okolja sta uspešno izvedla in se novim okoliščinam prilagodila. Sprejeta odločitev je v največjo korist otrok.
ZPP člen 159, 159/1. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 59, 60.
Določba prvega odstavka 159. člena ZPP ne zahteva, da mora biti sodna poravnava sklenjena pred slovenskim sodiščem in ne ločuje med sodno poravnavo, sklenjeno pred tujimi sodišči oziroma poravnavo sklenjeno pred našimi sodišči. Nanaša se lahko torej na katerokoli sodno poravnavo, ki izpolnjuje predpostavke po zakonodaji države pred sodiščem katere je bila sklenjena.
Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Žirovnica (2007) člen 21, 21/1, 26. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Žirovnica (2010) člen 21, 26. ZPP člen 190.
odškodninska odgovornost občine - retroaktivna veljavnost predpisa - protipravno ravnanje - občinski odlok - priključitev na javno kanalizacijsko omrežje - sprememba lastništva med postopkom - nekonkretizirane trditve
Tožnik ni dokazal retroaktivne veljavnosti občinskega odloka, s tem pa ne toženkinega protipravnega ravnanja.
Nacionalni program zaradi usmeritve Evropske unije, med drugim tudi o zmanjševanju onesnaženja pitne vode, stremi k temu, da bi bilo na javno kanalizacijo omrežje priklopljenih čim več objektov in bi se v čim večji meri odpadna voda čistila na velikih čistilnih napravah, s čemer bi se bistveno zmanjševalo onesnaženost podtalnih in tekočih voda. Zato je obvezen priklop na javno kanalizacijsko omrežje, kjer je zgrajeno, pogoje priklopa pa določajo posamezni občinski odloki na podlagi državne zakonodaje.
Sprememba lastništva objekta pri obligacijskopravnih zahtevkih, kot je tu obravnavani odškodninski, v ničemer ne vpliva na dokončanje pravde med strankama postopka.
Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 10, 10/1. URS člen 15, 15/2, 15/3. ZŠtip-1 člen 24, 26/1-6, 24/4.
Zoisova štipendija - exceptio illegalis - pravica do Zoisove štipendije
Določba prvega odstavka 10. člena Pravilnika, ki pogojuje priznanje lastnosti "izjemnosti" dosežka z objavo v vzajemni bazi podatkov COBBIS do 1. oktobra je nezakonita, saj takšna omejitev ne izhaja iz zakonskih norm ZŠtip-1 in omejuje pravico do štipendije. Sodišče je uporabo prvega odstavka 10. člena Pravilnika pravilno spregledalo in uporabilo exceptio illegalis.
ZPP člen 41, 41/1, 285, 318, 450, 451, 454, 454/2, 456. OZ člen 638, 640.
spor majhne vrednosti - več tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga tožbenih zahtevkov - zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti - sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - konkretizacija trditev - delna neizpolnitev - znižanje kupnine - neuporabno delo - odstop naročnika od pogodbe - jamčevanje za napake stvari
Sodišče prve stopnje je predmetni postopek, ki se je sprva vodil kot redni postopek, po vložitvi dopolnitve tožbe in odgovora na tožbo vodilo po pravilih postopka v gospodarskih sporih majhne vrednosti. Ugotovilo je, da je tožnica s tožbo uveljavljala več denarnih tožbenih zahtevkov, ki se opirajo na različno dejansko in pravno podlago, zaradi česar ni izpolnjen pogoj za njihovo seštevanje po prvem odstavku 41. člena ZPP.
Zahteva po sklepčnosti tožbe je opredeljena v 318. členu ZPP, ki določa, da mora utemeljenost tožbenega zahtevka izhajati iz dejstev, navedenih v tožbi.
Tožnica ni podala konkretiziranih trditev oz. trditev, ki bi jih bilo mogoče preizkusiti, niti v zvezi z delno neizpolnitvijo (kaj konkretno bi morala tožena stranka še izdelati oz. opraviti) niti glede jamčevalnega zahtevka za znižanje kupnine (koliko manj je vredno delo z napakami v razmerju z delom brez napak) niti glede nastanka škode (kakšna škoda je tožeči stranki nastala zaradi napak).
Če je delo neuporabno, se predpostavlja, da ga ni mogoče sanirati z odpravljanjem napak in drugimi jamčevalnimi zahtevki, oz. odprava le-teh ni več smotrna. Jamčevalni zahtevki (odprava napak, znižanje plačila) so v osnovi namenjeni k vzdržanju pogodbe v veljavi, k popravi nepravilnosti pri njeni izpolnitvi, pri čemer se prav tako predpostavlja, da se s sanacijo napak naj ne bi v celoti porušilo osnovno pogodbeno razmerje med strankama, ki je dvostranske narave in, ki mora zato torej kljub napakam še vedno vsaj deloma izpolniti osnovni pogodbeni interes obeh pogodbenih strank. Pri podjemni pogodbi je to dobro opravljeno delo na eni strani in plačilo zanj na drugi strani. Če so napake tolikšne, da izpolnitev obojestranskega pogodbenega interesa ni več mogoča, potem ni nobenega razloga, da bi se takšna pogodba vzdržala v veljavi in jo je treba razdreti, naročnik pa ima še pravico do povračila škode. Povedano drugače, zahtevek za 100% znižanje plačila iz naslova jamčevanja za napake ne pride v poštev, saj je s tem zahtevkom, kot jasno izhaja že iz njegovega naziva, dopustno zahtevati le znižanje plačila na način, kot to določa 640. člen OZ, ki predpostavlja, da je stvar z izvršenimi deli kljub napakam vendar pridobila na vrednosti. Zahtevek za znižanje plačila zato ne more pomeniti popolne zavrnitve plačila.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/6. ZBPP člen 12, 12/1, 12/2, 13, 52c.
oprostitev plačila sodne takse - denarna socialna pomoč
Določba prvega odstavka 12. člena ZBPP, na katero se pritožnik sklicuje, sicer predpisuje dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči prosilcu, ki je upravičen do denarne socialne pomoči. Vendar je iz določb zakona, posebej določbe drugega odstavka 12. člena jasno, da se ureditev nanaša na denarno socialno pomoč, ki jo dobiva upravičenec po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke (ZSVarPre) in zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), in ne denarne socialne pomoči, ki jo dobiva upravičenec v drugih državah po predpisih tuje države. Ob smiselni uporabi 52.c člena ZBPP bi sodišče lahko sledilo predlogu dolžnika le v primeru, če bi verjetno dokazal, da zaradi razlike v življenjskih stroškov med državo članico Evropske unije, v kateri prebiva in Republiko Slovenijo brez škode za svojo socialno stanje ne zmore plačati sodne takse.