dejanska razlastitev - pravna razlastitev - zastaranje - odmena za uporabo tuje nepremičnine - odločba o razlastitvi - pretrganje zastaranja terjatve - zakonske zamudne obresti - akcesorna narava obresti
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da tožeča stranka ni mogla z gotovostjo ugotoviti, da je izgubila lastninsko pravico na nepremičnini pred pravno razlastitvijo.
Za pretrganje zastaranja je bistveno upnikovo dejanje zoper dolžnika z namenom ugotovitve, zavarovanja ali izterjave terjatve, opravljeno pred sodiščem, v konkretnem primeru v nepravdnem postopku, pri čemer ni pomembno, ali je bilo to dejanje tudi popolno v smislu zahtevka pravdnega postopka.
Potrebno je šteti, da so zamudne obresti, kot odmena za nezakonito razlastitev, del terjatve za plačilo odškodnine, ki izvira iz sprva dejanske, nato pa pravne razlastitve. Imajo naravo odškodnine za škodo, ki upniku nastane zaradi nemožnosti uporabe glavnice. Pravno nekonsistenten je zaključek o zastaranju obrestne terjatve, preden bi predlagateljica to terjatev lahko uveljavljala kot odmeno zaradi dejanske razlastitve. Pri vprašanju zastaranja glede zahtevanih zamudnih obresti se je treba opreti na pravilo o triletnem zastaralnem roku iz prvega odstavka 374. člena OZ. Pravica tožnice zahtevati plačilo zamudnih obresti (izpolnitev občasnih terjatev), ki so dospele v obdobju treh let pred vložitvijo predloga za odmero odškodnine z dne 27. 9. 2010, je zastarala.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00046746
DZ člen 161, 170, 170/1, 170/3.
začasna odredba o stikih - predlog za izdajo začasne odredbe - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - ogroženost otroka - določitev stikov s sodno poravnavo - epidemija - onemogočanje stikov z očetom - ponovna vzpostavitev stikov - ureditev stikov otroka s staršem - urejanje stikov z otrokom preko CSD - pristojnost centra za socialno delo - načrt pomoči družini in otroku
Strokovno usposobljeno osebje CSD vzpodbuja uporabnike, da z lastnimi močmi in s pomočjo drugih institucij ter ljudi spoznajo svojo situacijo in iščejo ustrezne rešitve. Vendar pa je skladno s Kodeksom etičnih načel v socialnem varstvu treba spoštovati odločitve posameznikov. Ti morajo biti o oblikah pomoči poučeni in seznanjeni z različnimi možnostmi, kar je naloga CSD. Vendar pa se uporabnik sam odloči, ali bo pomoč CSD sprejel. Nikakor pa ne more sodišče CSD naložiti, naj nasprotni udeleženki proti njeni volji nudi psihosocialno pomoč. Za kaj takega v zakonodaji ni podlage.
nepravilna izdaja popravnega sklepa - uvod sodbe - fizična oseba kot stečajni dolžnik - pravdna sposobnost - zastopanje stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj - poprava napak glede označbe stranke
Na podlagi prvega in drugega odstavka 328. člena ZPP lahko predsednik senata kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom.
Izpodabijani popravni sklep je napačen, saj za njegovo izdajo v konkretnem primeru niso bili podani pogoji. Sodišče (z opustitvijo besedne zveze: „v stečaju“) ni zgolj popravilo pomote v imenu toženke, ampak je na podlagi vsebinske presoje vtoževanih terjatev sprejelo vsebinsko odločitev glede pravdne sposobnosti toženke. Ravnalo je v nasprotju z določbami 328. člena ZPP. V uvodu popravnega sklepa je za imenom toženke tudi zmotno (prvič) dodalo, da toženko zastopa stečajni upravitelj.
V 1. točki drugega odstavka 229. člena ZFPPIPP je določeno, da se hkrati z vpisom začetka stečajnega postopka v register pri firmi dolžnika vpiše dodatek „v stečaju“. Navedena določba se na podlagi 383. člena ZFPPIPP smiselno uporablja tudi za postopek osebnega stečaja. V pravnem prometu je tako formalno pravilna uporaba imena stečajnega dolžnika, iz katerega je razvidno, da je dolžnik v stečaju. Dodatek sodišča prve stopnje v sklepu z dne 12. 10. 2020 za imenom toženke, da je v osebnem stečaju, hkrati ne pomeni, da gre v konkretnem primeru za premoženje, ki vpliva na obseg stečajne mase ter da toženko v konkretnem primeru zastopa stečajni upravitelj, ki je za takšno premoženje njen zakoniti zastopnik (389. člen ZFPPIPP). Za imenom toženke sodišče prve stopnje namreč ni navedlo, da jo zastopa stečajni upravitelj. Jasno je tako, da se je izdani sklep z dne 10. 12. 2020 nanašal na toženko kot fizično osebo, ki ima v konkretnem primeru popolno poslovno sposobnost in je stečajni upravitelj zato ne zastopa. Izdaja popravnega sklepa zato ni bila potrebna, niti skladna z določbami 328. člena ZPP.
Dejstvo, kdaj je bilo pisanje puščeno v dolžnikovem hišnem predalčniku za pravilnost vročitve ni odločilno, saj je z odložitvijo pisma v hišni predalčnik stranki omogočena zgolj večja možnost dejanske seznanitve z vsebino pisanja.
oprava naroka v nenavzočnosti - preložitev naroka na prošnjo stranke - opravičljiv razlog za preložitev naroka - zavrnitev dokaznega predloga - povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Narok se lahko preloži le, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to podani drugi upravičeni razlogi (prvi odstavek 115. člena ZPP). Pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti to opravičilo podprto z dokazom. Upravičen vzrok je lahko vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko predstavlja oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje; vzrok bo opravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če se lahko pripiše slučaju, ki se je pripetil stranki.
JAVNI RAZPISI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00046677
OZ člen 82, 83, 110, 247, 252.
nepovratna finančna pomoč za nabavo okolju prijaznejših težkih tovornih vozil - javni razpis - sklenitev pogodbe - kršitev pogodbe - nadaljnja prodaja novih motornih vozil - prenos lastništva - kršitev pogodbenega prava - pogodbeni rok - jasna pogodbena določila - razlaga pogodbenih določil - vrnitev prejetih sredstev - najem (zakup) - finančni leasing - uporaba materialnega prava - pogodbeno materialno pravo - ugovor neizpolnitve obveznosti - odstop od pogodbe - pogodbena kazen - zmanjšanje pogodbene kazni
Toženkina obveznost je bila, da ostane lastnica, oziroma v primeru finančnega zakupa posestnica spornih vozil cela tri leta. Zato je sodišče pravilno zaključilo, da ni pomembno, ali je šlo pri odtujitvi vozil zgolj za mesec dni ali več pred potekom tega roka. Ker je toženka pogodbo kršila, je na podlagi četrtega odstavka 3. člena pogodbe dolžna prejeta nepovratna sredstva v celoti vrniti.
ZFZ člen 3, 3-5. ZBan-1 člen 116, 116/5, 253a. ZOR člen 1065, 1069. SPZ člen 103, 137, 137/2, 201, 201/1, 201/2, 207. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 456, 456/3. ZNVP člen 70. OZ člen 83, 101, 101/1, 101/2, 102, 102/2, 116, 237, 436, 437. ZTFI člen 214.
bančni posli - začasne prodaje (repo posli) - repo pogodba - kreditno razmerje - zavarovanje kredita - fiduciarna lastnina - pogodba o prodaji oziroma nakupu vrednostnih papirjev - povratni odkup - imetnik podrejenih obveznic - izbris obveznic - pravilo sočasne izpolnitve - pojasnilna dolžnost - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina v pravdnem postopku
Ob upoštevanju konkretnih značilnosti pogodbenega razmerja je treba pogodbeno razmerje umestiti med bančne posle, pri katerih so bili vrednostni papirji dani zgolj v fiduciarno lastnino kot zavarovanje za vračilo kredita.
ZPP člen 212. ZUKSB člen 10a, 11, 13, 29, 29/2. SPZ člen 146, 146/4.
hipotekarna tožba - maksimalna hipoteka - cesija terjatve zavarovane z maksimalno hipoteko - prenos terjatve - prenos terjatev banke na DUTB - dokazna sredstva
ZUKSB ne preprečuje, da bi DUTB podaljšal ročnost kredita. Kaj takšnega ni določeno niti v 10.a členu niti v 13. členu ZUKSB. Tožeča stranka celo izrecno opozarja na peti odstavek 10.a člena ZUKSB, ki ji omogoča sodelovati pri prestrukturiranju gospodarske družbe s katerim koli pravnimi poslom, da se ji zagotovi kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost. Višje sodišče zato ugotavlja, da pritožničino stališče o neustavnosti 11. člena in drugega odstavka 29. člena ZUKSB predvsem načrtno spregleda (zamolči) zakonsko ureditev po ZUKSB, ki je jasna, in sicer z namenom, da bi pri sodišču vzbudila dvom v ustavnost predpisa. Pritožnica si tudi zmotno predstavlja, da je maksimalna hipoteka pomenila zanjo nespremenljivost upnika. Kaj takšnega ne izhaja niti iz SPZ.
Sporno dejstvo odstopa terjatev je moč dokazovati z vsemi dokaznimi sredstvi. Za dokazovanje dejstva odstopa terjatve ni določeno drugače. Izjava odstopnika in pridobitelja, v kateri skupaj izjavita, katere terjatve, po katerih kreditnih pogodbah so prenesene na pridobitelja, zadošča za stopnjo prepričanja.
ZDR-1 člen 7, 7/4, 89, 89/1, 89/1-2, 91, 108.. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 58, 58/1, 58/1-3.. OZ člen 131, 179, 179/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - direktor - trpinčenje na delovnem mestu
Glede na razrešitev tožnice z mesta direktorice tožene stranke, je bila tožnici utemeljeno na podlagi 2. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1 redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, saj je imenovanje na funkcijo pogoj za opravljanje dela direktorja, po razrešitvi pa torej tožnica ni več izpolnjevala pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar ni mogla izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja za delovno mesto Direktor.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 2, 7, 7/2.
plačilo nagrade - vojska
Nova uredba je stopila v veljavo s 1. 1. 2020. Iz določbe drugega odstavka 7. člena izhaja, da se vojaškim osebam, ki imajo ob njeni uveljavitvi sklenjeno pogodbo v Slovenski vojski za določen čas in so prejele posebno nagrado po stari uredbi, izplača razlika med posebno denarno nagrado, ki bi jim pripadala po stari in po novi uredbi. Skladno z 2. členom nove uredbe se vojaškim osebam v času sklenjene pogodbe o zaposlitvi za najmanj pet let izplača posebna denarna nagrada v višini ene bruto plače na zaposlenega v RS enkrat letno, naslednji mesec po vsakem končanem letu opravljanja vojaške službe. Glede na to, da se je tožnik pri toženi stranki zaposlil s pogodbo o zaposlitvi v septembru 2011, se 10. leto opravljanja službe tožnika izteče v septembru 2021, ko pridobi pravico do posebne denarne nagrade, ki zapade v plačilo s plačo meseca oktobra 2021, kar mu je bilo pravilno priznano z izpodbijano odločbo tožene stranke z dne 1. 6. 2020. Posebne denarne nagrade po novi uredbi pa mu ni mogoče priznati za leta pred začetkom veljavnosti nove uredbe, kot jih je dosodilo sodišče prve stopnje, ker takrat nova uredba sploh še ni veljala.
ZPP člen 236a, 236a/6, 258. ZFPPIPP člen 386, 400, 400/8, 401, 401/1, 406, 406/2.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - preizkusna doba - skrajšanje preizkusne dobe - materialno procesno vodstvo - zaslišanje strank - zaslišanje le ene stranke - ustavna pravica do enakega varstva pravic - načelo neposrednosti - načelo ustnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za kršitev pravice do enakega varstva pravic gre, če sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zasliši le eno stranko. Dokaz z zaslišanjem strank se izvede tako, da se zasliši obe stranki. Tudi če stranka predlaga samo svoje zaslišanje, mora sodišče zaslišati tudi nasprotno stranko.
podaljšanje pripora med preiskavo - utemeljen sum - alibi obdolženca - ponovitvena nevarnost - sorazmernost - ogrožanje varnosti ljudi - kazniva dejanja zoper premoženje
Ne gre se strinjati s pritožnikoma, da varnost ljudi z obdolžencema očitanimi kaznivimi dejanji ni bila ogrožena. Tudi Ustavno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da je varnost ljudi lahko ogrožena zaradi nevarnosti ponavljanja premoženjskih deliktov, še posebej, če vsebujejo elemente sile.
ZUP člen 260, 260-1. ZEKom-1 člen 37, 37/1, 57, 191, 191/1, 191/4. ZPP člen 339, 339/2-8.
odškodninska odgovornost države - javni razpis - javni razpis za dodelitev radijske frekvence - izčrpanje pravnih sredstev - učinkovito pravno sredstvo - prekinitev vzročne zveze - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - opredelitev do navedb strank
Z uveljavljanjem pravnih sredstev ima stranka možnost odpraviti protipravno ravnanje in posledice tega ravnanja; opustitev tega ravnanja povzroči prekinitev vzročne zveze med protipravnim ravnanjem državnih organov in domnevno nastalo škodo. Sledeč navedenemu je treba ob tovrstnih ugovorih presoditi, ali je imela stranka dejansko možnost odpraviti protipravno ravnanje oziroma posledice tega ravnanja.
ZDR-1 člen 3, 13/1, 81, 81/1, 81/2.. OZ člen 15, 18, 18/2.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sporazum strank - podpis stranke
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da tožnica sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi ni podpisala, pravilno zaključilo, da ni bil veljavno sklenjen.
Sodišče prve stopnje je na podlagi dejanskih ugotovitev, da je tožnik od podrejenih delavcev zahteval, da se udeležijo ekskurzije, ki jo je ekskluzivno omogočil eden večjih dobaviteljev tožene stranke (družba I. d. o. o.), da uprava o ekskurziji, ki je bila sprva načrtovana kot brezplačna, ni bila obveščena in da so morali podrejeni delavci za udeležbo na tej ekskurziji koristiti letni dopust, pravilno zaključilo, da je bilo ravnanje tožnika kot vodilnega delavca netransparentno, v nasprotju z notranjimi akti tožene stranke in določbami ZJN-3.
STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00046186
SPZ člen 24, 25, 33, 33/1, 33/3. ZKZ člen 4.
motenje posesti - posestno varstvo - vezanost sodišča na pravnomočno upravno odločbo - upravna odločba - načelo prirejenosti postopkov - upravni postopek - protipravnost - zloraba pravice - pravica do posesti - način izvrševanja posesti - raba nepremičnine - varstvo javnopravnih interesov - pogoji za začasno odredbo
Pri zlorabi pravice se pravno dopustno in pravno prepovedano prepletata. Zlorabo pravice ni mogoče enačiti s čisto pravno kršitvijo, čeprav drži, da je zloraba sama po sebi prepovedana. Na drugi strani je treba upoštevati, da se zloraba vendarle oslanja na pravno dovoljeno izvrševanje pravice, zato je treba ravnanja upravičenca celovito ovrednotiti in enako tudi upravičenja tretjega, ki se sklicuje na nedovoljen poseg v njegova upravičenja zaradi zlorabe pravice.
Sodišče je vezano le na izrek upravne odločbe, ne pa na razloge iz obrazložitve ali na predhodna vprašanja, na podlagi katerih je upravni organ sprejel odločitev, ker le izrek odločbe določa in ureja obstoj ali neobstoj pravice in pravnega razmerja. To pomeni, da je sodišče vezano na odločitev upravnega organa o glavni stvari.
Domet upravne odločbe ni omejen zgolj na ureditev javnopravnega razmerja med državo in toženko, marveč vpliva tudi na način izvrševanja posesti na spornem delu nepremičnine, ki se ne sme uporabljati kot parkirišče.
Toženka bi morala pri izpolnitvi dolžnostnega ravnanja izbrati tistega, ki bi v najmanjši meri posegal v posestne pravice pritožnikov in ki bi hkrati zadostil obveznosti, kot ji je naložena z upravno odločbo.
odškodnina za telesne bolečine - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - obstoj škodnega dogodka
V konkretnem primeru tožeča stranka nepravilno zatrjuje, da naj bi sodišče prve stopnje protispisno ugotovilo, da tožeča stranka ni utrpela poškodb, ki bi naj izhajale iz zdravniške dokumentacije, ampak se ne strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje glede zapisanega v listinah na katere se sklicuje v pritožbi. S tem pa pritožba graja dokazno oceno sodišča prve stopnje, kar predstavlja uveljavljanje zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP).
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1.. URS člen 23, 23/1.. ZS člen 104, 104-2, 116.. ZKP člen 35, 35/2.
prenos krajevne pristojnosti - dvom glede nepristranskosti sodišča - videz nepristranskosti sodišča - razlogi za prenos pristojnosti
Zaupanja v integriteto sodnice sama po sebi ne more omajati okoliščina, da je obdolženi B. J. zakonec vpisničarke Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici. Vendar mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti hkrati paziti, da pri strankah postopka v javnosti vselej daje tudi vtis nepristranskosti sojenja. Po oceni višjega sodišča dejstvo, da je obdolženčeva žena vpisničarka na Okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici in da dela na vseh zadevah, ki jih sodišče prejme v obravnavanje, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047605
ZPP člen 8, 354, 354/1. ZZZDR člen 51, 51/2, 62. DZ člen 64, 64/2, 78. OZ člen 190. ZN člen 47, 47-1.
zakonska zveza - skupno in posebno premoženje zakoncev - dohodki in premoženje zakonca - pravni posli med zakoncema - notarski zapis - razpolaganje s posebnim premoženjem - ustni dogovor - bančni račun - denarna sredstva - kritje osnovnih življenjskih potreb - življenjski stroški - neupravičena obogatitev - metodološki napotek proste dokazne ocene - vestna in skrbna presoja dokazov - vrnitev v novo sojenje
Sporni dvigi so bili opravljeni v času, ko sta pravdni stranki še živeli v zakonski zvezi. S posebnim premoženjem zakonec razpolaga samostojno. Zakonca pa smeta glede svojega posebnega premoženja med seboj sklepati vse pravne posle, ki jih lahko sklepata z drugimi osebami. Pri tem morajo biti vsi premoženjski posli med zakoncema sklenjeni v obliki notarskega zapisa. Sankcija za pomanjkljivo obličnost je ničnost pravnega posla.
pogodba o preužitku - ničnost pogodbe - nedopusten nagib
Sodišče druge stopnje je zaključilo, da so toženci sporno pogodbo sklenili z namenom oškodovanja upnice v smislu, da ji preprečijo poplačilo po pravnomočni sodbi obstoječi terjatvi zoper prvega toženca kot dolžnika iz njegovega premoženja. Pogodba katere namen je izigrati upnike, je v nasprotju z moralnimi načeli in kot taka nična. Prvi toženec je z direktnim namenom izigral upnico.