nadomestilo za neizkoriščen letni dopust - letni dopust - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V ponovljenem postopku je tožnik neuspešno uveljavljal nadomestilo za 17 dni neizrabljenega letnega dopusta za leto 2018 ter nadomestilo za 29 dni neizrabljenega letnega dopusta za leto 2019.
Glede leta 2018 je zahtevek zavrnilo, glede leta 2019 pa je tožbo zavrglo, kar tožnik utemeljeno izpodbija, saj je sodišče izhajalo iz napačnih stališč, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Napačno je presodilo, da naj bi bila tožnikova zahteva za koriščenje letnega dopusta za leto 2018 prepozna, za leto 2019 pa preuranjena.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zavzelo pravilno stališče, da terjatev ni verjetno izkazana. Razlogi v prid ugotovitvi, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana tožniku s strani toženke - delodajalca, nezakonita, namreč v tej fazi postopka ne prevladujejo nad tistimi, ki kažejo nasprotno. Tožnik takšni presoji neutemeljeno oporeka in se sklicuje na 8. člen ZPP, ki ureja prosto presojo dokazov. Dokazni standard gotovosti velja za vsebinsko odločanje v pravdnem postopku, ne pa za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe, kot jasno izhaja iz zgoraj povzetih določb ZIZ.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 2, 7, 7/2.
izplačilo nagrade - vojska - zmotna uporaba materialnega prava
Tožnik je bil ob uveljavitvi Uredbe o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski vojaška oseba, ki ima sklenjeno veljavno pogodbo o zaposlitvi za 10 let, od julija 2012 do julija 2022. Po Uredbi o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski je prejel denarno nagrado v višini petih povprečnih bruto plač na zaposlenega v RS. V času odločanja o sporni nagradi (28. 5. 2020) je bil pri toženki zaposlen polnih osem let, kar pa mu ne daje pravice do vtoževane razlike med prejetim zneskom petih plač in zneskom osmih plač. Drugačna presoja sodišča prve stopnje je materialnopravno zmotna. Sodišče je zmotno odpravilo odločbo toženke, s katero je tožniku priznala posebno nagrado v višini ene povprečne plače na zaposlenega v RS z izplačilom pri plači za avgust 2021. Po vtoževani pravni podlagi iz drugega odstavka 7. člena nove uredbe izhaja, da se vojaškim osebam, ki imajo ob njeni uveljavitvi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v Slovenski vojski za določen čas in so prejele posebno denarno nagrado po stari uredbi, izplača razlika med posebno nagrado, ki bi jim pripadla po novi uredbi, in posebno nagrado, ki jim je pripadala po stari uredbi, posebna nagrada pa se začne izplačevati po preteku števila let, ki se ujema s številom že izplačanih bruto plač. Skladno z 2. členom nove uredbe se vojaškim osebam v času sklenjene pogodbe o zaposlitvi za najmanj pet let izplača posebna denarna nagrada v višini ene bruto plače na zaposlenega v RS enkrat letno, in sicer naslednji mesec po vsakem končanem letu opravljanja vojaške službe. Glede na navedeno posebne denarne nagrade po novi uredbi ni mogoče priznati za leta, ko nova uredba sploh še ni veljala. Nova uredba je namreč stopila v veljavo 1. 1. 2020.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pritožba - zadržanje izvršitve
Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku tožniku priznalo delovno razmerje pri toženki in reparacijo za čas od 5. 4. 2019 do vključno 9. 5. 2019 in od 1. 6. 2019 do vključno 23. 6. 2019 ter zavrnilo višji tožbeni zahtevek (ki je zajemal reintegracijo in reparacijo od 24. 6. 2019 dalje). Tožnik je zoper drugo izredno odpoved z dne 20. 3. 2019, ki je začela učinkovati z vročitvijo 24. 6. 2019, uveljavljal sodno varstvo.
Kadar gre za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu, ima slednji glede na določbo tretjega odstavka 24. člena ZJU možnost vložiti pritožbo, ki zadrži izvršitev odločitve o prenehanju delovnega razmerja, tako da javnemu uslužbencu preneha delovno razmerje šele po odločitvi drugostopenjskega organa o njegovi pritožbi zoper sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. S tem ko je tožnik vložil pritožbo zoper drugo izredno odpoved, je bila izvršitev zadržana že na podlagi zakona. Drugostopenjski organ toženke je tožnikovo pritožbo zoper sklep o drugi izredni odpovedi zavrnil 12. 6. 2019, pravni učinki za tožnika pa so lahko nastali šele z dnem 24. 6. 2019, ko mu je bil pisni odpravek tega sklepa tudi vročen.
Toženkina pritožba se nanaša le na čas do 23. 6. 2019. Zaradi navedenega zadržanega učinkovanja druge izredne odpovedi v času do 23. 6. 2019 niso mogli biti izpolnjeni pogoji za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča (118. člen ZDR-1). Zato za ta čas niti ni bilo pomembno vsebinsko presojanje okoliščin za sodno razvezo, pri katerih toženka neutemeljeno vztraja v pritožbi ter se s tem v zvezi neutemeljeno uveljavlja še kršitev kontradiktornosti zaradi zavrnjenih dokaznih predlogov. Vprašanje sodne razveze bo relevantno kvečjemu v sporu v zvezi z drugo izredno odpovedjo, ni pa podlage za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi že v tem sporu.
ZPP člen 13, 181, 181/2, 339, 339/2, 339/2-14, 394.
odpoklic člana uprave - ničnost sklepa nadzornega sveta - ugotovitvena tožba - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik utemeljeno opozarja na neskladnost odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka z delom argumentacije sodišča prve stopnje, da niti ni podan pravni interes tožnika. Če je sodišče presodilo, da tožnik ni izkazal pravnega interesa za postavitev zahtevka na ugotovitev ničnosti, kar je tudi po presoji višjega sodišča pravilno, potem bi moralo tožnikovo tožbo zavreči in ne zavrniti tožbenega zahtevka. Ustaljeno stališče sodne prakse namreč je, da je tožba na ugotovitev ničnosti skupščinskega sklepa (ni razloga, da to ne bi veljalo tudi za sklepe nadzornega sveta) podvržena presoji obstoja pravnega interesa po določbi 181. člena ZPP, to pa nadalje pomeni, da v kolikor pravni interes za ugotovitveno tožbo ni podan, mora sodišče tako tožbo zavreči.
ZDR-1 člen 3, 13/1, 81, 81/1, 81/2.. OZ člen 15, 18, 18/2.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sporazum strank - podpis stranke
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da tožnica sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi ni podpisala, pravilno zaključilo, da ni bil veljavno sklenjen.
odškodnina za telesne bolečine - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - obstoj škodnega dogodka
V konkretnem primeru tožeča stranka nepravilno zatrjuje, da naj bi sodišče prve stopnje protispisno ugotovilo, da tožeča stranka ni utrpela poškodb, ki bi naj izhajale iz zdravniške dokumentacije, ampak se ne strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje glede zapisanega v listinah na katere se sklicuje v pritožbi. S tem pa pritožba graja dokazno oceno sodišča prve stopnje, kar predstavlja uveljavljanje zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP).
ZST-1 člen 12, 12/2, 12a, 12b. ZPP člen 108, 108/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev vloge - dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - ugotavljanje premoženjskega stanja - izjava o premoženjskem stanju - nepopolni podatki o premoženjskem stanju - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - slabo poslovanje - letno poročilo družbe - obremenjenost s krediti
Stranka, ki uveljavlja oprostitev plačila sodne takse, mora sodišču predložiti vse relevantne podatke, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov in so nujni za pravilno in popolno ugotovljeno njeno stanje glede materialnega položaja (šesti odstavek 12.a člena v zvezi z drugim odstavkom 12.b člena ZST-1). Tožena stranka ni predložila letnega poročila in podatkov o najetih kreditih, zato ne zadošča podatek, da je trenutno v minusu. O bistvenem poslabšanju njenega poslovanja in ogrozitvi dejavnosti v primeru plačila sodne takse zato ni mogoče sklepati.
Ker tožeča stranka ni s stopnjo verjetnosti izkazala pogojev iz drugega oziroma tretjega odstavka 270. člena ZIZ, niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve.
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - tedenski počitek - misija - vojska
Formalna razporeditev pripadnika v hitre odzivne sile, če v tem obdobju ni aktiviran, sama po sebi ne pomeni posega v njegovo pravico do tedenskega počitka. Ker iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, na kakšen način je formalna razporeditev v B. pripravljenost posegala oziroma omejevala tožnikove prostočasne dejavnost, in ker tožnik ni obrazloženo zatrjeval, na katere dneve, ki jih je tožena stranka beležila kot proste, je bila njegova pripravljenost aktivirana, pritožba utemeljeno uveljavlja, da kršitev pravice do tedenskega počitka iz tega naslova ni dokazana.
Zmotna je presoja sodišča prve stopnje, da je bila tožniku kršena pravica do tedenskega počitka, ker se je vsakodnevno udeleževal sestankov na ravni oddelka, na katerih so bile pripadnikom predstavljene delovne naloge in organizacija za naslednji dan. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da tožnikova udeležba na teh sestankih ob odsotnosti ugotovitev, da je tožnik na njih prejemal kakšne posebne zadolžitve, ne pomeni kršitve pravice do tedenskega počitka.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 2, 7, 7/2.
plačilo nagrade - vojska
Nova uredba je stopila v veljavo s 1. 1. 2020. Iz določbe drugega odstavka 7. člena izhaja, da se vojaškim osebam, ki imajo ob njeni uveljavitvi sklenjeno pogodbo v Slovenski vojski za določen čas in so prejele posebno nagrado po stari uredbi, izplača razlika med posebno denarno nagrado, ki bi jim pripadala po stari in po novi uredbi. Skladno z 2. členom nove uredbe se vojaškim osebam v času sklenjene pogodbe o zaposlitvi za najmanj pet let izplača posebna denarna nagrada v višini ene bruto plače na zaposlenega v RS enkrat letno, naslednji mesec po vsakem končanem letu opravljanja vojaške službe. Glede na to, da se je tožnik pri toženi stranki zaposlil s pogodbo o zaposlitvi v septembru 2011, se 10. leto opravljanja službe tožnika izteče v septembru 2021, ko pridobi pravico do posebne denarne nagrade, ki zapade v plačilo s plačo meseca oktobra 2021, kar mu je bilo pravilno priznano z izpodbijano odločbo tožene stranke z dne 1. 6. 2020. Posebne denarne nagrade po novi uredbi pa mu ni mogoče priznati za leta pred začetkom veljavnosti nove uredbe, kot jih je dosodilo sodišče prve stopnje, ker takrat nova uredba sploh še ni veljala.
ZUP člen 260, 260-1. ZEKom-1 člen 37, 37/1, 57, 191, 191/1, 191/4. ZPP člen 339, 339/2-8.
odškodninska odgovornost države - javni razpis - javni razpis za dodelitev radijske frekvence - izčrpanje pravnih sredstev - učinkovito pravno sredstvo - prekinitev vzročne zveze - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - opredelitev do navedb strank
Z uveljavljanjem pravnih sredstev ima stranka možnost odpraviti protipravno ravnanje in posledice tega ravnanja; opustitev tega ravnanja povzroči prekinitev vzročne zveze med protipravnim ravnanjem državnih organov in domnevno nastalo škodo. Sledeč navedenemu je treba ob tovrstnih ugovorih presoditi, ali je imela stranka dejansko možnost odpraviti protipravno ravnanje oziroma posledice tega ravnanja.
ZPP člen 242, 242/1, 242/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 1.
potni stroški - povračilo potnih stroškov - plačilo potnih stroškov priči - pritožbena obravnava - dokaz s pričami - predujem za kritje stroškov postopka
Priča ima v skladu s prvim odstavkom 242. člena ZPP pravico do povračila potnih stroškov. Če predujem za stroške prič ni bil založen, sodišče plačilo stroškov priče naloži stranki, ki je zaslišanje predlagala.
ZD člen 85, 85/2, 163, 210, 210/2-1, 212, 212/1-1. ZPP člen 337, 337/1.
zapuščinska obravnava - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - pravica do zapuščine - spor med dediči - sporna dejstva med strankama - volilojemnik - oporočni dedič - razveljavitev sklepa o dedovanju - nova dejstva v pritožbi - uveljavljanje dedne pravice - opozorilo na posledice zamude roka
Ker gre za spor med (oporočnima) dedičema in pritožnikoma, ki nista dediča, podlage za prekinitev zapuščinskega postopka na podlagi 212. člena ZD ni.
Pritožnika, ki sta volilojemnika in potencialna zakonita dediča zapustnice, trdita, da zapustnica z zapisom, da zapušča „vse svoje premično in nepremično premoženje“ svojima nečakoma, ni imela volje slednjima zapustiti tudi sporno nepremičnino (stanovanje), saj se je zavedala, da je dejanski lastnik le-te njen brat. Gre za spor po prvi točki drugega odstavka 210. člena ZD, ki terja prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev strank na pravdo.
Sodna praksa dopušča navajanje novih dejstev v pritožbi, če se ta nanašajo na uveljavljanje dedne pravice in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena na posledice prekluzije. Pritožnika je zastopal kvalificiran pooblaščenec, kar pa ne pomeni, da opozorilo o posledicah prekluzije ni bilo potrebno. Dejstva, ki jih pritožnika nista navajala v postopku na prvi stopnji, niso prepozna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00046632
OZ člen 131, 131/2, 149, 153, 965, 965/1. ZOZP člen 38. ZPP člen 8, 354, 354/1, 354/2.
prometna nezgoda - trčenje motornega kolesa s pešcem - motorna vozila - škodni dogodek - vzročna zveza - soprispevek oškodovanca - hitrost vožnje - neprilagojena hitrost - denarna odškodnina - vmesna sodba - stranski intervenient - izvedensko mnenje - dokaz s sodnim izvedencem - drugo izvedensko mnenje - dokazni predlog - načelo proste presoje dokazov - pomanjkljiva dokazna ocena
Tožnica ima prav v tem, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vseh izvedenih dokazov in sicer do mnenj vseh treh izvedencev cestno prometne stroke. Pri tem ni ustrezno pojasnilo, zakaj je prezrlo mnenje izvedenca C. C., v čem so njegove ugotovitve nasprotujoče in zakaj v neposrednem zaslišanju ni bil prepričljiv. Enako kot v primeru, ko sodišče prve stopnje zavrne dokazni predlog, mora vsebinsko obrazložiti tudi odločitev, ko katerega od izvedenih dokazov ne oceni in ga ne sprejme v dejansko podlago sodbe.
stroški pravdnega postopka - odločitev o pravdnih stroških - delna pripoznava tožbenega zahtevka - priznanje dejstev - načelo uspeha pravdnih strank - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Toženka v odgovoru na tožbo tožbenega zahtevka ni delno pripoznala. Priznala je le dejstva, ki so se nanašala na del zahtevka, s katerim je tožnica uspela. Dokazni postopek ni bil zelo obsežen in ne glede na to, da je bil večinoma usmerjen v ugotavljanje dejstev v zvezi z zahtevkom, s katerim tožnica ni uspela, ni krivično, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka. Končni uspeh je bil približno polovičen, obe stranki sta imeli odvetniško zastopanje, torej primerljive stroške.
spor majhne vrednosti - stroški upravljanja - samostojni objekt - zmotno materialnopravno stališče sodišča - opredelitev do relevantnih navedb stranke - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pravno zmotno je prvostopenjsko stališče, da podzemna garaža, kljub temu da je v naravi funkcionalno zaključena stavba, ni samostojen objekt in da kot taka ne more biti predmet samostojnega upravljanja, kot pravilno poudarja pritožnica. Takega prvostopenjskega stališča ne potrjuje ne spodaj povzeti prvi odstavek 48. člena SZ-1, ne prvi odstavek 118. člena SPZ.