zahteva za varstvo zakonitosti - prekinitev izvršitve pravnomočne sodne odločbe
Na podlagi četrtega odstavka 423. člena ZKP je Vrhovno sodišče glede na vsebino zahteve odredilo, da se obsojencu izvršitev izrečene kazni zapora odloži.
predlog za dopustitev revizije zavrnitev predloga - plačilo nadur
V pretežnem delu se postavljena vprašanja nanašajo na nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem, kar ne more biti revizijski razlog in zato revizije tudi ni mogoče dopustiti. Izpodbijana sodba ne odstopa od prakse pritožbenega sodišča, ki tudi ni v nasprotju z razlogi v sodbi VIII Ips 288/2008.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017771
OZ člen 352. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka za stroške zdravljenja
Revizija se dopusti glede vprašanja, kdaj je začel teči zastaralni rok za stroške zdravljenja, ali ko je bilo zdravljenje zaključeno ali ko je tožnica plačala posamezni račun.
ZUS-1 člen 4, 32, 32/2, 32/3, 80, 80/3-3, 82. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1. URS člen 22, 34, 35.
začasna odredba - zaključne ugotovitve KPK - odstranitev s spletne strani - težko popravljiva škoda - javna funkcija - tožba na ugotovitev nezakonitosti dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice - odložitev izvršitve dokončnega upravnega akta oziroma začasna ureditev stanja - zmotna uporaba materialnega prava
Tožnik s svojimi navedbami ni zadostil zahtevi po izkazanosti težko popravljive škode. Tožnik opravlja pomembno vodilno pravosodno funkcijo. Kdor opravlja takšno funkcijo, je zaradi pomena in vsebine dela, ki vpliva na delovanje pravosodnega sistema in s tem na pravno državo in življenje državljanov, v večji meri kot običajni posamezniki izpostavljen kritikam medijev in laične javnosti. Od oseb, ki opravljajo pomembne javne funkcije (zlasti vodilne) se pričakuje, da pokažejo večjo mero pripravljenosti in strpnosti do kritike medijev in laične javnosti kot drugi običajni posamezniki.
ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15, 243. OZ člen 131, 149, 179.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - odškodnina - odgovornost imetnika nepremičnine - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od za nevarne stvari - pojem nevarne stvari - ograja - ravnanje odškodovanca
Bistveni kršitvi iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP predstavljata kršitvi, ki se nanašata na odločilne razloge sodbe oziroma odločilna dejstva (nasprotje med temi dejstvi), ne pa na napake, pomanjkljivosti oziroma nasprotja, ki sama po sebi ne morejo vplivati na pravilnost in zakonitost sodbe v celoti. Povedano za konkreten primer pomeni, da se sicer utemeljen revizijski ugovor, da ograja ni iz lesa, nanaša na pravno nepomembno, neodločilno dejstvo, ki ni prispevalo h končni odločitvi o zavrnitvi tožbenega zahtevka. V obravnavani zadevi namreč ni bilo pomembno, iz kakšnega materiala je bila ograja, temveč kakšna (kako stabilna) je bila.
Balkonska ograja s pritrjenim kovinskim delom, zgrajena po gradbenih standardih, ni nevarna stvar. Imetnik objekta lahko odgovarja za škodo, nastalo zaradi padca čez ograjo, po krivdnem načelu.
ZDoh-2 člen 111, 113, 114, 115. URS člen 14. ZZZDR člen 49, 50, 123.
dohodnina - posebna olajšava za vzdrževane družinske člane - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - načelo enakosti - vprašanje ustavnosti zakonske ureditve - šolajoči otrok - šolajoči zakonec - pravni položaj šolajočega zakonca - dolžnost preživljanja šolajočih otrok - dolžnost preživljanja šolajočih zakoncev - vzdrževani družinski člani - dohodki šolajočih zakoncev - različna davčna obravnava obeh vrst zavezancev - cenzus za davčno olajšavo zakonca - lastni dohodki za preživljanje - razumnost zakonske ureditve
Ker je pravni položaj šolajoče osebe mlajše od 26 let, v razmerju do staršev drugačen kot v razmerju do zakonca; ker so obveznosti staršev za preživljanje otrok drugačne kot medsebojne obveznosti za preživljanje zakoncev; ker je namen porabe dohodkov otrok v razmerju do staršev drugačen kot namen porabe dohodkov zakonca do drugega zakonca oziroma družine, je različna davčna obravnava obeh vrst zavezancev glede različne opredelitve vzdrževanih družinskih članov oziroma lastnih dohodkov za preživljanje, razumna. Glede na navedeno je drugačna ureditev, ki za šolajoče zakonce kot vzdrževane družinske člane ne določa, da so določene vrste dohodkov izvzete iz opredelitve „lastnih dohodkov za preživljanje“, ni v nasprotju z načelom enakosti.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 111, 111/2, 112, 112/1, 112/2, 142, 142/4, 343, 343/2, 346, 346/1.
pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje – rok za pritožbo - prepozna pritožba - postulacijska sposobnost - nedovoljena pritožba
Vrhovno sodišče je pritožbo zavrglo kot prepozno in kot nedovoljeno na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). O zadevi je odločal sodnik poročevalec na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), ki določa, da lahko nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če ob preizkusu ugotovi, da pritožba ni dovoljena in tega ni storil že predsednik senata sodišča prve stopnje.
stečajni postopek - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - izročitev nepremičnine
Dejanska situacija, ko obstaja obveznost izpolnitve na strani obeh pogodbenih strank, ustreza pravnemu pojmu vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe. Ker v konkretnem primeru toženka ni izpolnila ničesar, tožnica pa (nesporno) ne v celoti (nesporno ne 44.291,95 EUR), gre za dejansko situacijo, ko obstaja obveznost izpolnitve na strani obeh pogodbenih strank (druga alineja 2. točke drugega odstavka 24. člena ZFPPIPP), kar ustreza pravnemu pojmu vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe (iz drugega odstavka 24. člena ZFPPIPP). Če namreč pri prodaji stanovanja kupka sploh ni plačala kupnine ali je ni plačala v celoti, prodajalka pa ni izročila posesti niti izstavila zemljiškoknjižnega dovolila, gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo, za katero lahko sopogodbenica stečajne dolžnice tudi po začetku stečajnega postopka zahteva, da stečajna dolžnica izpolni svojo obveznost v celoti in v pogodbenih rokih (drugi in tretji odstavek 264. člena ZFPPIPP).
pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine
Glede na število očitanih kaznivih dejanj umora po 116. členu KZ-1, ter dejstvo, da osumljencu zdravniška licenca (še) ni bila odvzeta in da torej delo zdravnika sme opravljati (doma ali v tujini), možnosti ponovitve istovrstnih kaznivih dejanj ni mogoče izključiti. Gre za izjemno huda kazniva dejanja zoper življenje ljudi, zato za odreditev pripora zadostuje ugotovljena stopnja verjetnosti ponovitve.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je obstoj insolventnosti samostojen pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj po določbah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in ali se mora sodišče v primeru, da je obstoj insolventnosti v času oprave izpodbijanih dejanj prerekan s strani upnika (tožene stranke), do tega vprašanja opredeliti.
spor o pristojnosti - spor o stvarnih pravicah na nepremičnini - obligacijskopravni spor - postopek v gospodarskih sporih - stvarna pristojnost
Spor glede prenosa lastninske pravice kot izpolnitve obligacijskega pravnega posla (kot tipa zavezovalnega pravnega posla) je obligacijskopravni spor, ki je enak drugim izpolnitvenim sporom. Zato v takem primeru ne gre za spor o stvarnih pravicah na nepremičnini.
Ker tožnica prenos lastninske pravice uveljavlja z zahtevkom za izpolnitev izjave kot zaveze k neodplačnemu prenosu lastninske pravice, gre v okoliščinah konkretne zadeve za obligacijskopravni spor, za katerega se uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih.
ZOR člen 104, 172, 210. ZGD člen 230, 230/1, 240, 243, 243/1, 243/3.
pridobitev lastnih delnic - ničnost pogodbe - neupravičena pridobitev - pobot - pobotni ugovor iz naslova neupravičene obogatitve
Predpostavke kondikcijskih zahtevkov se ne prekrivajo nujno s predpostavkami odškodninskih zahtevkov (tudi če ne upoštevamo elementa krivde).
Šele v prvič ponovljenem postopku je toženka uveljavljala pobotni ugovor, ki je bil pretežno utemeljen na odškodninski podlagi (in na tej podlagi tudi že preizkušen in zavrnjen), medtem ko (lastnega) zahtevka na podlagi neupravičene obogatitve zaradi ničnosti Pogodbe ni ustrezno postavila. Kot je namreč pravilno ugotovilo že sodišče druge stopnje, njena navedba iz vloge z dne 27. 3. 2008 (ki jo izpostavlja tudi v točki G pritožbe z dne 24. 9. 2010), da se »[s] tem, kar terja s predmetno tožbo, [...] tožeča stranka skuša na račun tožene stranke neupravičeno obogatiti [...]«, smiselno sploh ne pomeni uveljavljanja kondikcije kot posledice ničnosti Pogodbe, temveč zgolj trditev, da se tožnica (šele) skuša obogatiti, torej da bo obogatena, če bo s tožbenim zahtevkom uspela doseči vračilo kupnine za delnice.
Tudi zato tožbena terjatev tožeče stranke na vrnitev prepovedanih plačil in nasprotna, v pobot uveljavljana terjatev tožene stranke iz naslova neupravičene pridobitve, materialnopravno nista odvisni druga od druge,(8) kar posledično pomeni, da ni nujno, da odločitev sodišča v tem sporu (glede na ne/uveljavljane zahtevke in njihovo ne/utemeljenost) vzpostavi tako (premoženjsko) stanje, da nobena pogodbena stranka ne pridobi ničesar na račun druge stranke.
ZP-1 člen 14, 14/3, 15, 15/2, 15a, 56, 56/3, 156, 156-1. URS člen 22, 29.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravica do sodnega varstva - obrazložitev odločbe - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - odločba o prekršku - opis prekrška - odgovornost odgovorne osebe - opustitev dolžnega nadzorstva
Sodišče se mora ob odločanju o zahtevi za sodno varstvo seznaniti z navedbami strank ter se do njih, če so dopustne in za odločitev pomembne, v obrazložitvi sodne odločbe opredeliti. Prav tako se mora opredeliti do dokazov, ki jih stranka predloži sodišču, in do podanih dokaznih predlogov.
Še posebej v situaciji, ko je na pravni osebi breme, da s predložitvijo dokazov izkaže obstoj razloga, ki jo razbremenjuje odgovornosti, mora sodišče pravni osebi omogočiti, da z dokazi, ki jih je predlagala, dokaže obstoj zatrjevanih dejstev. Kolikor presodi, da dokazni predlogi niso pravno relevantni, in jih zavrne, pa mora jasno obrazložiti, zakaj predlaganih dokazov ne bo izvedlo.
Kadar se odgovorni osebi pravne osebe očita, da je prekršek storila z opustitvijo dolžnega nadzorstva, mora biti v izreku odločbe o prekršku določno navedeno, katerih dejanj, ki jih je skladno s predpisi zavezana izvajati v okviru dolžnega nadzorstva, ni opravila.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravice obrambe - zahteva za sodno varstvo - pravica do sodnega varstva - obrazložitev odločbe
Kdo je v času storitve očitanega prekrška nastopal v funkciji predsednika uprave, predstavlja odločilno dejstvo za ugotovitev odgovornosti odgovorne osebe in tudi za ugotovitev odgovornosti pravne osebe, katere odgovornost za očitani prekršek temelji na opustitvi dolžnega nadzorstva njene odgovorne osebe.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002730
ZIL-1 člen 46, 47. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - blagovna znamka - kolektivna blagovna znamka - položaj tretje osebe - uporaba kolektivne blagovne znamke
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali je član nosilca kolektivne znamke lahko tretja oseba v smislu prvega odstavka 47. člena Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1).
predlog za dopustitev revizije - delovršna pogodba - znižanje plačila - stvarne napake - ugovor znižanja plačila - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog toženke v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00011192
ZIZ člen 168, 168/5. ZZK-1 člen 29, 29/1, 40.
izvršba na nepremičnine - dokaz o dolžnikovi lastnini - tožba za vpis lastninske pravice na dolžnika - izstavitev zemljiškoknjižne listine - nujno sosporništvo - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče sledi stališču literature, da je treba določbo petega odstavka 168. člena ZIZ razlagati na način, da pride tožba po tem členu v poštev le za primere, ko listina, primerna za vknjižbo lastninske pravice na dolžnika (40. členu ZZK-1), obstaja, upnik pa z njo ne razpolaga. Iz določbe petega odstavka 168. člena ZIZ izhaja, da sodišče, ki odloča o tožbi, torej ne zemljiškoknjižno sodišče ampak pravdno, odloči o vpisu (pravilno vknjižbi) lastninske pravice na dolžnika. To pomeni, da pravdno sodišče zgolj „preveri“, ali so za vknjižbo lastninske pravice na dolžnika izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji. Pogoj za vknjižbo lastninske pravice je tudi obstoj listine, ki dokazuje pravni temelj pridobitve lastninske pravice (40. člen ZZK-1 v zvezi s prvim odstavkom 29. člena ZZK-1). Zato je logično, da s tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ upnik ne more šele zahtevati izstavitve zemljiškoknjižne listine, ampak mora njen obstoj v tožbi zatrjevati, in če je zatrjevano dejstvo sporno, ga tudi dokazati.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obdolženca - ustna obravnava
Izvedba ustne obravnave je potrebna tedaj, ko so edina podlaga za kaznovanje storilca opažanja policistov, storilec pa v zahtevi za sodno varstvo izpodbija verodostojnost njihovih ugotovitev. Sodišče v takem primeru z vidika poštenega sojenja ne more ustrezno oceniti dejanskega stanja in storilčeve odgovornosti, če dokazov ne izvede neposredno na ustni obravnavi.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Pri obdolženki obstoji ponovitvena nevarnost, saj je dejavnost, ki se ji očita kot kriminalna, opravljala vse od leta 2010, kar kaže na utečeno in dobro organizirano delovanje ter izkoriščanje socialne in ekonomske stiske deklet, ki so se na ta način udinjale prostituciji ter je tako pridobivala denarna sredstva za svoje potrebe, ko je polovico zneska, ki ga je za prostitucijo plačala stranka, pripadel njej. Obdolženka je sicer brezposelna in brez premoženja, kar omogoča sklepanje, da ji je ta vir zaslužka pomenil njeno osnovno dejavnost za preživljanje.